O glasbi s poslanstvom.
23. maj 2017
a_j_jazz_quintet

a.j. jazz quintet: common language

Do potankosti dovršen glasbeni jezik, v katerem ni odveč niti ena sama nota, a prav tako niti ena ne manjka. Naravnost popolno!

 

Aquarius Records, 2017

Dandanes se mnogi glasbeniki zberejo, da bi v pomankanju časa ustvarili nov projekt, s katerim bi se v naslednjem letu, z malo sreče celo dveh, podali na koncertne odre širom svoje matične dežele, če ne celo dlje. Zato je pravo presenečenje srečati se z izdelkom, katerega pot je bila ravno obratna. Hrvaški pianist Ante Jeličić je že dobro desetletje in pol zbiral glasbene slike, skozi katere je, vsaj takšen vtis dajejo le-te, dokumentiral svoje življenje, pri čemer sta se mu pridružila kontrabasist Josip Marcelić in bobnar Vedran Supičić, medtem ko sta saksofonist, tudi flavtist Miro Kadoić in slovenski trobentač David Jarh razširila zasedbo v kvintet. Po letih skupnega koncertiranja so kompozicije naposled dozorele in se zložile v mozaik, ki ga je bilo vredno odtisniti na album. a.j. jazz quintet je tako porodil prvenec common language, na katerem prevladuje čustvo, in sočasno predstavlja avtorsko močan izdelek z nadvse izrazno osebno konotacijo, katero je mogoče spoznati že v pojasnilih, ki spremljajo naslove same.

Pri tem glasbeni jezik ostaja izredno širok in ne vodi v ponavljanja, saj vsaka kompozicija vzbuja povsem druge emocije in prinaša drugačno energijo, skozi katere se prav tako razkrivajo raznoliki glasbeni vplivi: John Coltrane, Thelonious Monk, Bill Evans in številni drugi. Uvodna skladba bossa n’avi je koncipirana za trio, kot sta v nadaljevanju še nuclear blues in ribari (v slednji gostuje Predrag Čosić na chair noisu, prav tako v latin channel), ter teži k minimalizmu, kakršnega pogosto srečamo na severu Evrope. Osnovni glasnik tudi v ostalih kompozicijah ostaja klavir, čeprav so si glasbeniki med seboj povsem enakovredni in predstavljajo nepogrešljiv del glasbene celote, ki jo pihalno-trobilna sekcija dodatno odpre. Sekvence le-te se izmenjujejo in si podajajo besedo, se dopolnjujejo in kdaj tudi nadgrajujejo s podvajanjem osnovne teme. Posebno mehkost v second turn song vnese flavta s spevno, a zato nič manj pripovedno melodiko, čeprav bi tudi sicer lahko dejali, da common language odlikujejo prav tekoče fraziranje, izčiščenost in melanholija, ki je še posebno dobro izražena v edini neavtorski skladbi, pesmi ribari Borisa Oštrića, sicer znameniti popevki, ki jo je izvajal Vinko Coce, kateremu je s priredbo tudi postavljen nekrolog. In prav ona ter fotografije morja, vpete na spremljevalno knjižico, so edine, ki vzbujajo vez z Dalmacijo.

Sicer je avtorjev glasbeni izraz nadvse univerzalen in bi ga težko umestili v prostor svetovnega jazza. Ta izdelek namreč kaže na veličino znanja, predvsem pa na zmožnost za ohranjanje čuta za glasbo, ki v prvi vrsti ostaja čustvo in ne tehnična dovršenost. Slednje sicer sodelujočim glasbenikom ne manjka, saj kompozicije iz trenutka v trenutek rastejo, a sočasno ostajajo lahko prevodne tudi manj veščim poslušalcem. Razlog za to pa gre gotovo iskati v tem, da pripovedi tako avtorja kot sodelujočih glasbenikov v prvi vrsti ostajajo izpovedne. Osebne, žive, srčne in tudi doživete.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice