O glasbi s poslanstvom.
16. maj 2017
Anoushka Shankar, sitar; Manu Delago, hang & electronic drums; Sanjeev Shankar, shehnai; Tom Farmer, double bass & keyboards; Glasbe sveta, Cankarjev dom, 13.5.2017

Anoushka Shankar (fotografija: Nada Žgank / Cankarjev dom)

Eleganten spoj vzhodne tradicije in sodobnega zahoda.

 

13. maj 2017 / Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana

Hči legendarnega Ravija Shankarja, Anoushka Shankar, je bila tekom dosedanje kariere kar petkrat nominirana za grammyja, in sicer kot najmlajša glasbenica v kategoriji glasba sveta. Slovenijo je obiskala prvič in s koncertom sklenila letošnjo abonmajsko sezono v ciklu koncertov Glasbe sveta, povod za obisk pa je predstavljal album Land of Gold, s pomočjo katerega nagovarja ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove in se v želji po življenju v miru izseliti iz matične dežele. Prav zato so zametki, vstavljeni v njene kompozicije izredno bogati: v avantgardni repertoar, ki spoštuje tradicijo in temelji na indijskih klasičnih stilih, vstavlja vplive klasičnega minimalizma, jazzovske glasbe ter lahkotno melodiko, vse njih pa plemeniti z decentno uporabo elektronskih pomagal, ki nazadnje poskrbijo za širok razpon čustvenih stanj.

Ta segajo vse od nežnih sprehodov po notranjosti duše do agresivnih, žalobnih in negotovih iskanj po površini sveta, medtem ko je skupni imenovalec obeh polj človeškega doživljanja najpogosteje meditativno hipnotično stanje, v katerega nas je inovativna virtuozinja na sitarju povedla s pomočjo učenca njenega očeta, Sanjeeva Shankarja na šehnaiju, Londončana Toma Farmerja na kontrabasu in klaviaturah ter Manua Delanga na hangu in elektronskih bobnih, ki prihaja iz sosednje Avstrije. Že sama izbira instrumentov, s katerimi so posegli tako po vzhodu (sitar, šehnai, hang) kot zahodu (bobni, kontrabas, klaviature, elektronska pomagala) daje slutiti, da je osrednji cilj njihovega muziciranja ustvarjanje novih zvočnih pokrajin in brisanje meja med posameznimi umetniškimi oblikami. Tudi kompozicije so se kar prelivale ena v drugo, pri čemer so variirale od mehke melodičnosti hanga in pripovednosti sitarja do razvoja, ki je izšel iz jakostne okrepitve ter prepleta zastopanih glasbil. Prve so dajale vtis urejenosti, medtem ko je iz drugih vela kaotičnost, a so kljub vsemu zvočni prostor polnili predvsem z minimalističnimi pripovedmi, ki so se prej kot na karkoli drugega opirale na emotivna stanja razseljenega (malega) človeka, izgubljenega v družbi.

Prav zaradi ohranjanja individualnosti znotraj glasbe skupnosti, kar se je pogosto odražalo skozi dialog šehnaija in sitarja, ki sta si podajala glasbeno besedo, je sporočilo glasbe, katero bi lahko označili tudi kot sveto, saj v vzhodni tradiciji ohranja krepko duhovno dimenzijo, ostajalo razumljivo slehernemu. Anoushka Shankar je notranja doživetja ubesedila v svojevrstne zgodbe, vpete v instrumentalno melodiko glasbe zahodnega sveta in jo ovila ter interpretirala na način, soroden glasbi vzhoda, pri tem pa sta v središču ves čas ostajala predvsem lepota glasbenega izkustva in domačnost, ki jo ljudje iščejo v različnih obrazih življenja. Njena s hvaležnostjo napolnjena zahvala občinstvu, s katerim je znala vzpostaviti pristen stik, daje slutiti, da je košček domovanja našla tudi pri nas, kar se je prigodilo tudi njeni glasbi, ki, čeprav prinaša pomenljiva sporočila, v prvi vrsti ostaja predvsem počitek za dušo.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice