O glasbi s poslanstvom.
31. januar 2017
atma_mundi_ensemble

Atma Mundi Ensemble: The Road to Skitacha

Dodelane, a vendar stalno razvijajoče se kompozicije Atma Mudni Ensembla presegajo okvire tako jazzovske kot etno glasbe in se tako umeščajo v golo muzikalnost.

 

BirdLand Sounds, 2016

Nekoč del fame okrog najstniške skupine Teens, danes priznani jazz-etno glasbenik, ki je osvojil več pomembnejših glasbenih nagrad na Hrvaškem in sodeloval z mnogimi orkestri ter posameznimi izvajalci. Slovenskemu poslušalstvu bo najbrž zanimivo, da je muziciral s Tinkaro Kovač, Vaskom Atanasovskim, a tudi z Gabi Novak, Joem Kaplowitzem, Radom Šerbedžijo in številnimi drugimi. Gre za avtorja in multiinstrumentalista Zorana Majstorovića, ki je v okviru zasedbe Atma Mudni Enseble zbral izvrstne glasbenike: italijanskega basista Simonea Serafinija, bobnarja in tolkalca Borka Rupeno in trobentača Mirka Cisilina, medtem ko sta se jim v več kompozicijah pridružila še pianist Matija Dedić ter tenor saksofonist in klarinetist Francesco Bearzatti. Ob tem je sam na The Road of Skitacha poprijel za kitaro, oud, saz in ukulele, s čimer je skladbe, ki so z izjemo zadnje njegovo avtorsko delo, ponesel na več krajev sveta in ta projekt postavil le v službo medkulturnosti.

Ob zavedanju, da ga glasba zanima predvsem s stališča zvočnega materiala, širina in globina kompozicij nikakor ne presenečata. Celotno glasbeno dogajanje je sicer postavljeno znotraj okvira uvodne Free at Last in zaključne kompozicije Coral Sea. A če je prva dokaj svobodna in odprta, zadnja odhaja v sfere izrazite melodičnosti skupaj z najbrž kar najmilejšim značajem na tej izdaji. Sledi ji dodatek v obliki 1947 Sergia Endriga v interpretaciji Arsena Dedića, ki velja za njegov zadnji posnetek. Sicer The Road to Skitacha posega po balkanski glasbi, pri čemer v skladbi Signor Grando najdemo nekaj vzporednic s projektom Jazziana Croatica Borne Šercarja izpred treh let, a tudi po glasbi bližnjega vzhoda (denimo Tubastraea in Eterna Mai) in mnogih drugih, katerih vplivi so morda celo nekoliko prikriti. Tako v eno kot drugo ali tretjo pa so vtkane virtuozne solistične linije, v katerih pripoved prevzamejo posamezni solisti. Etno elementi (in instrumenti) v tem primeru skladno sobivajo z jazzovsko osnovo in načinom interpretiranja, medtem ko tradicionalna glasbila razširjajo zasedbo, ki sicer temelji na zahodnih instrumentih.

Ogrodje kompozicijam predstavljajo melodične skupinske teme, v katere so vraščeni daljši solistični vložki in na ta način nihče izmed sodelujočih ni zapostavljen. A da bi pretirana zgoščenost izostala, se izražajo na več nivojih. Skozi že omenjeno kolektivno igro, zaslužno za posamezna vzdušja, solistične vložke, s katerimi marsikdaj povedejo v intimnejša vzdušja, in nianse, ki površnemu poslušalcu ostajajo skrite. Prav te pa razkrivajo lepoto izdaje, ki terja svoj čas, kajti ta se nam razkriva zlagoma, korak za korakom, vendar ko kompozicije enkrat osvojijo naše srce, ni več bojazni, da bi ljubezen lahko zamrla.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice