O glasbi s poslanstvom.
26. januar 2016
Ballaké Sissoko & Vincent Ségal, Glasbe sveta, Cankarjev dom, 21.1.2016

Ballaké Sissoko & Vincent Ségal (fotografija: Nada Žgank / Cankarjev dom)

Izjemna glasbena govorica dveh duš, ki se znata sporazumevati izključno z občutji.

 

Ciklus koncertov Glasbe sveta
21. januar 2016, Linhartova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana

Dva svetova. Ne ločena, temveč spojena v novo celoto. Na desni strani zahod. Urejenost, decentnost, obleka, kravata. Okrnjenost. Na levi afriška sproščenost. Tradicionalna oblačila, okrašeno glasbilo. Glasba kot skupek tradicionalne zahodne afriške in zahodne klasične glasbe: izjemna. Ballaké Sissoko z Malija, čigar glasbeno orodje je kora (afriška harfa), in Francoz Vincent Ségal, violončelist, sta Ljubljano obiskala v okviru ciklusa koncertov Glasbe sveta, da bi predstavila drugi skupni album Musique de Nuit (2015), pred katerim sta leta 2009 soustvarila Chamber Music. Sissoko je Slovenijo že obiskal skupaj z zasedbo Kesséja Madyja Diabateja, medtem ko je bil za Ségala, ki med svoje dosežke šteje tudi sodelovanja s Cesário Évora, Elvisom Costello, Stingom in drugimi, prvi obisk.

Navkljub temu, da je bil koncert grajen na dialogu dveh strunskih glasbil, sta ti dve uspeli pričarati izjemno pestrost in veliko pozornosti nameniti ritmiki, v katero sta glasbenika tkala celo tišino. Z močnim občutkom za fraziranje sta občinstvo popeljala v meditativno stanje in le-tega prekinjala z dinamičnostjo muziciranja ter mnogimi obrati in medsebojnimi igrami, zaslužnimi za navidezno živahnost znotraj urejenega miru. Ker so se motivi pogosto ponavljali in drug drugega prežemali – same kompozicije so pravzaprav na njih tudi osnovane, še posebno, kadar govorimo o kori –, sta se glasbenika lahko povsem prepustila glasbi in zgradila zaključeno celoto, ki pa bi dopuščala še veliko naknadnih vnosov. Duh svobodnosti je zavel po dvorani in njuna sreča ob zavedanju, da ustvarjata nekaj tako mogočnega, je bila skoraj otipljiva, medtem ko sta s prepletanjem instrumentov še dodatno poudarjala ujemanje ter dopolnjevanje enega z drugim. Pri glasbi, kakršna je ta; avtorski glasbi, ki črpa tako v tradicionalni afriški kot zahodni klasični glasbi, težko govorimo o melodičnosti v običajnem smislu, saj gre za skupek posameznih linij instrumentov, ki ustvarjajo magične glasbene abstrakcije. In te so jasne, kristalne, bistre.

Zaradi mehkobe in nežnosti, čutnosti, stremeče iz kompozicij Sissoka in Ségala, glasba na poslušalca deluje pomirjujoče, a nikakor ne na pasiven način. Skladbe, ki jih igrata, nas ne uspavajo, temveč očistijo in regenerirajo. V času, v katerem živimo, se marsikdaj povsem upravičeno sprašujemo o smiselnosti obiska še enega koncerta, vendar bi nastopi tega tipa ne bili odveč niti, ko bi se odvijali slehernega večera. Kajti so najbolj naraven odraz človeškega sveta, ki prostemu očesu ni viden. So poezija duše. Zato bi ne bilo odveč, če bi v samo glasbo vnesla in jo na ta način nadgradila s kakšnim stihom ali mislijo katerega od velikih mojstrov besede, kakršna sta Hafis in Rumi. Prej kot glasba za ljudi so namreč kompozicije teh dveh instrumentalistov glasba za bogove. Če takšna sploh obstaja.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice