O glasbi s poslanstvom.
21. november 2017

Becca Stevens: Regina

Regina je lahko skupek skladb. Samo glasba. Izredno dobra glasba. A Regina je lahko tudi tisto nekaj več. Moč. Boj za pravico.

 

Ground Up Music, 2017

Vse se je pričelo s študijem kraljice Elizabete I., ki ga je spodbudilo naročilo nove skladbe, da bi se nazadnje zaključilo z Regino, prispodobo za glas, iz katerega Becca Stevens črpa življenjsko ter ustvarjalno moč. Glasbenica iz New Yorka je nedavno nastopila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in tako v srcu Ljubljane pričarala vzdušje nikoli spečega mesta. Gre za njen četrti studijski izdelek, na katerem še stopnjuje neoprijemljivost dosedanjega repertoarja in s svojo urbanostjo posega tako na področje popa, rocka, funka in r’n’b-ja kot jazza, world glasbe, apalaškega ter britanskega folka, a tudi klasične glasbe. Žanrska širina je gotovo vsaj delno rezultat sodelovanj z glasbeniki raznolikih ozadij in izhodišč, med drugim Troyem Millerjem, producentom albuma, Michaelom Leaguem (Snarky Puppy), Lauro Mvulo ali Davidom Crosbyjem, medtem ko njo samo glasbena stroka pogosto primerja z melanholiji zavezano Joni Mitchell. Regina je torej skupek skladb, posvečenih različnim kraljicam v zgodovini človeštva, vendar se prav tako dotika literature, folklore, poetike in avtoričine lastne notranje bogate izraznosti.

Queen Mab je skladba, ki je nastala prva in je posvečena kraljici Elizabeti I., ta pa v veliki meri opredeljuje kar celoten album. V ospredju so namreč vsekakor pripovedi, ki jih je Stevensova stkala v poezijo življenja in jim pridala energijo močnih božanstev, zato so besedila skupaj z vokalnimi linijami v središču poslušalčeve pozornosti. Instrumentalne pasaže tako niso nikdar v solistični, temveč vedno v spremljevalni vlogi, pri čemer skrbno odmerjena, a vendar kompleksna instrumentacija temelji na kitarskih vložkih, ki jih občasno zmehča z igranjem na ukulele ali charango. Z njima, kot tudi z raznolikimi ritmičnimi obrazci, prisotnimi denimo še v Lean On, razbije celovitost, medtem ko sicer atmosferična vzdušja odpeljejo v zasanjanost (takšen je duet z Davidom Crosbyjem, The Muse), hrepenenje (Well Loved, duet z Lauro Mvula), mladostniški upor (Mercury) in še marsikam drugam. A pri vseh vseskozi prevladujejo goste vokalne eskapade, tako značilne za glasbenico, zavezano osnovnemu instrumentu – glasu. S tem, kot tudi s samo barvo vokala, občasno spomni na zgodnejše izdelke Indie Arie, še posebno na njen album Acoustic Soul.

Regina je prav zaradi vsega navedenega v prvi vrsti glas žensk. Nežen, ustvarjalen, iščoč, močan, odločen, zmagoslaven. Poetičen, melanholičen, liričen. Glas, ki skuša povedati. In Becca Stevens to počne v svojem ter v imenu vseh drugih žensk, ki se morda v strahu, da bi ne bile slišane, ne upajo niti oglasiti. Kajti muza, alter ego, ji daje moč kraljic. Vendar po drugi strani Regina predstavlja tudi predajo intimnim čutnostim in iskanju sebe v nas samih ter svetu, ki nas vse pogosteje prej zatira kot spodbuja. A dokler imamo glas, imamo moč. Možnost za priložnost.

Nina Novak

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice