O glasbi s poslanstvom.
19. januar 2016

Borna Šercar’s Jazziana Croatica Big Band

Gre za glasbeno govorico vseh obrazov turistične ponudbe Hrvaške, še bolj za razpoloženjska stanja, ki jih doživetje ene ali druge lahko vzbudi v nas.

 

Aquarius Records, 2014

Bobnar in tolkalec Borna Šercar je vsestranski umetnik, ki sklada jazzovsko glasbo, glasbo za animirane filme in gledališče ter je član več orkestrov, osem let je deloval tudi v Jazz orkestru HRT. Poleg tega slika in piše poezijo, leta 2009 pa je osnoval Big Band Jazziana, ki izvaja njegove avtorske skladbe. Te črpajo vplive v tradiciji jazzovske, klasične in ljudske glasbe, medtem ko je cilj samega projekta, v okviru katerega sta doslej izšla dva albuma (A Little Book of Notes, 2010, in Nehaj, 2013, za katera je prejel več nagrad), ohraniti hrvaško glasbeno tradicijo in s pomočjo folk vplivov ustvariti nove standarde jazzovskega izražanja. Tretji album, Borna Šercar’s Jazziana Croatica Big Band, je rezultat razširjene osnovne zasedbe – slednjo poleg Borne sestavljajo še saksofonist Vojkan Jocić, pianist Zvjezdan Ružić in kontrabasist Tihomir Hojsak – in na njem kot posebni gost sodeluje legendarni ameriški jazzovski saksofonist Ernie Watts, ki beleži sodelovanja z Dizzyjem Gillespijem, Rolling Stonesi ter mnogimi drugimi.

Čeprav zasedba izvaja tako avtorske skladbe (vodje) kot priredbe narodnih tem iz klasične glasbe ter na ta način skuša najti zvok, avtentičen hrvaškemu podnebju, gre tokrat za izbor skladb, ki so že znane s prejšnjih dveh albumov, vendar so ob tej priložnosti dobile novo preobleko in v bogatejši zasedbi zazvenele bolj polno. New Red Dwarf, v kateri gostuje Ernie Watts, je najbolj klasična jazzovska skladba na albumu, ki nakazuje v kateri smeri se bo gibala glasba v nadaljevanju, četudi je splošno razpoloženje po njej precej bolj umirjeno. Z nekaj izjemami, kot je (uvod) Bread of Stones z močnimi orientalskimi elementi ali Kolo, medtem ko v Playing the Victim prevladujeta romantičnost in nežnost, ki sta v precejšnji meri rezultat saksofonske teme. Nehay premore kanec swingovske energije in dialog med orkestrom ter solisti (Zvjezdan Ružić je na klavirju, Vojkan Jocić na tenor saksofonu in Tihomir Hojsak na kontrabasu) in med posameznimi instrumentalisti. V skladbi Vaganac Šercar poprime za tarabuko in tako še dodatno obarva folk temo, medtem ko Nostalgia morda najbolje zajame duh podnebja s tem ko skuša s klavirsko temo glasbeno ubesediti pljuskanje morja, s tisto na trobenti veter s planin in s saksofonsko energijo mestnih središč. Povsem drugače je z Griffon Vulture, ki spomni na klasične (gledališke) teme, kjer si igralci podajajo besede. Zadnji dve, Moreška in Balkanika, nekoliko odstopata tako po avtorskem izražanju (Moreška je delo Zvjezdana Ružića in Balkanika Tihomirja Hojsaka) kot atmosferičnemu vzdušju, ki je tu malenkost bolj trdo in tudi bolj bombastično.

Zasedba premore izredno uigranost in aranžmajsko zanimivost ter razgibanost. Ti sledita poteku samih skladb, ki so všečne prav zaradi večplastnosti, pri čemer virtuoznost in številni obrati ter solistični vložki, dodeljeni vsem sodelujočim, nikakor ne kradejo spevnosti. Četudi gre za široko paleto glasbenih vplivov – od jazza, klasike, swinga, etna, fiusiona pa vse do progresivnega rocka – so jih tako avtorji kot aranžerji (Luka Žužić, Zoran Majstorović, Andreas Marinello, Zvjezdan Ružić in Tihomir Hojsak) uspeli spojiti v izredno kompaktno ploščo. Dandanes je združevanje jazzovske glasbe z ljudsko nadvse modno in v precej bolj drastični obliki so to skušali storiti Damjans, pri nas na povsem drugačen, mehak, način Sandra in Adam Klemm z albumom Nostalgija. Slednje je uspelo tudi Jazziani. In čeprav bi morda pričakovali, da bo tovrstna glasba ušesu, nevajenemu folk elementov iz omenjenega območja, težko poslušljiva, je prav nasprotno. Skladbe tečejo gladko, kot bi ta glasba od nekdaj živela v nas. Polno, a vendar nadvse tenkočutno in nevsiljivo. Naravno.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice