O glasbi s poslanstvom.
11. april 2017
brest_nemi_film

Brest feat. Vesna Zornik: Nemi film

Besede s pomenom, podprte s prilegajočo se glasbeno spremljavo, ki jih poglobi in obogati.

 

Celinka.si, 2017

Na pragu letošnjega svetovnega dne poezije je vzbrstel Brest, katerega jedro tvori kitarist Samo Šalamon, ki po izboru ameriške revije Guitar Player velja za enega izmed desetih najzanimivejših kitaristov mlajše generacije po vsem svetu in čigar album je uvrščen med 1001 najkultnejšo ploščo v zgodovini jazzovske glasbe. V tem primeru gre tudi za avtorja glasbe, za katero je besedila spisala pesnica Kristina Kočan. Sta pa k Nememu filmu povabila pevko Vesno Zornik, ki je prepoznavna po nadvse ekspresivnih interpretacijah, medtem ko na njem gostujejo tudi Daniel Marinič (harmonika), Samo Pečar (bas kitara), Boštjan Gombač (trobenta, klarinet), Miloš Bogataj (lap-steel kitara), Andrej Hrvatin (tolkala) in Špela Huzjak (violina). Živo različico Bresta tvorijo Samo Šalamon, Vesna Zornik, Samo Pečar in bobnar Bojan Krhlanko, ki ga na albumu ne gre zaslediti. Že iz tega gre sklepati, da glasba, ki sicer posega po elementih tako popa, rocka, bluesa kot jazza in indiea v živo zveni nekoliko trše, kar tudi nakaže nekaj skladb iz drugega dela, ki so za razliko od prvega malce manj mehke.

Nemi film otvorijo Drobne stvari, ki poleg močnega sporočila, s pomočjo katerega se spomnimo, da štejejo le majhnosti, prinašajo izredno glasbeno lahkotnost. V podobnih, lahkotnih, mehkih, preprosto prijetnih tonih izzveni večji del skladb, podprtih z minimalistično glasbeno osnovo, kjer se (pogosto) prepleta več kitarskih, za Sama Šalamona dokaj neznačilnih linij. Takšne so denimo Slike v očeh, ki za trenutek ustavijo čas, kar je pogosto tudi namen uglasbljene poezije. Sicer gre pri teh velikoštevilnih zgodbah prej kot za glasbeno izražanje za ustvarjanje vzdušij, s katerimi so podprta besedila, ki poslušalcu podajajo različne življenjske zgodbe in spremljajoča čustvena stanja ter opažanja drobnosti sveta in življenja, marsikdaj pospremljena z drugačnostjo in izvirnostjo. Galantnostjo. Tudi cikličnostjo.

Glasba je verjetno od vseh umetnosti najbolj zavezana subjektivnemu doživljanju in posledično presojanju, vendar tudi v njej vladajo določene zakonitosti, ki – v primeru da jim posamezna skladba zadosti – presodijo v prid estetike lepega in kakovosti. Te so se skozi leta nekoliko preobrazile, vendar jedro ostaja nespremenljivo: gre za harmonsko bogatost, izrazno melodiko, nepredvidljivost solističnih (improvizacijskih) vložkov, izpovedno ali pripovedno besedilo z bogato čustveno konotacijo in/ali močno sporočilnostjo ter uglajenost izvajanja. Čeprav skladbe, vpete na Nemi film, ostajajo izjemno spevne in melodične, do določene mere celo vnaprej pričakovane, Brest vendar zadosti takorekoč vsem njim. Temno senco meče le mestoma nenavadno artikuliranje samoglasnikov (in šumnikov) ter izpuščanje le-teh, kar posledično vodi v neobičajno naglaševanje posameznih besed, rezultat česa je pačenje delov besedil. Najboljši primeri tega so Na prašni cesti, Tulpe in Zvezde so gorele, s poudarkom na refrenih, ki (morda prav iz tega razloga) jakostno izstopijo od preostalega dela skladb. A navkljub temu je dejstvo, da je vzniknilo drevo z imenom Brest razveseljivo, saj svoja semena že s prvencem trosi na rodno zemljo slovenske glasbe …

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice