O glasbi s poslanstvom.
10. oktober 2017

Dvojina: Lila

Izvirno interpretiranje slovenskih ljudskih skladb v vokalno-instrumentalno minimalistični maniri.

 

Celinka, 2017

Vokalistka Nina Virant in pianist Rok Zalokar sta se tako kot številni drugi slovenski jazzovski glasbeniki mlajše generacije odpravila na študij na Nizozemsko, ki je tudi botrovala njunemu ponovnemu snidenju in ne nazadnje izidu prvenca Lila, naslovljenem po pogostih vložkih zlogov »la-li-la-la« v besedilih slovenskih ljudskih skladb, najbolj izrazitih v skladbah marko skače in da göra ta škarbinina. A navkljub temu, da se oba primarno glasbeno udejstvujeta znotraj jazzovske glasbe, sta na to izdajo vključila le zametke tega žanra. Ohranila sta jazzovske vplive in dodala posamezne elemente ter jih nadgradila z improvizacijskimi postopi ter vložki, ki skladbam dodajo širino. Sicer pa Dvojina, kot sta se glasbenika poimenovala, že s svojim imenom nakazuje na intimo in takšne se tudi priredbe izbranih skladb iz slovenske zakladnice ljudske glasbene dediščine. Osebne.

Nekaj klasikov iz tovrstnega repertoarja – marko skače, kaj ti je deklica, zrejlo je žito in ne orji, ne sejaj – sta umestila med manj poznane, denimo štonderja kopajo in da göra ta škarbinina ter na ta način zajela geografsko raznoliko območje, zavezano tudi različnim narečjem. Že to dejstvo nakazuje, da gre za izredno razgiban projekt, ki prinaša skladbe raznolikih energij, te pa so poleg vsega obogatene še z Nininimi tolkalnimi prispevki in Rokovimi spremljevalnimi vokalnimi vložki, kar skladbe mestoma še dodatno odpre ter jim doda širino. Takšne so denimo najbolj muzikalne in sočasno močno podprte s klavirskimi improvizacijami zrejlo je žito, kaj ti je deklica in intimno minimalistična ne orji, ne sejaj. Izvedbe sicer variirajo tudi časovno v izvajalskem smislu, saj imamo na albumu Lila tako daljše kot krajše, kakršna je bunda, bunda. Slednja je z Ninine strani interpretirana malodane dramsko, prav tako dekle je prala srajčki dve, medtem ko so lepa anka, štonderja kopajo in marko skače razigrano živahne in v da göra ta škarbinina moški spremljevalni vokal vnese globino, tudi resnost.

Samo dejstvo, da je bil projekt posnet deloma na Danskem in deloma na Nizozemskem je glasbenikoma omogočilo odklanjanje modnih zakonitosti predelovanja ljudske glasbe, kot tudi izstop iz predvidljivih in vnaprej določenih poustvarjalnih okvirov omenjenega repertoarja. Na ta način sta lahko posegla po ritmično neobičajnih in drugačnih, mestoma tudi drznih vzorcih, s pomočjo katerih sta tradicijo lastne glasbeno-kulturne dediščine spojila z modernimi in inovativnimi pristopi. Izvajanje teh pa ne le ohranja kulturno bogatost slovenske polpreteklosti, temveč jo sočasno približuje novim generacijam, ki tovrstne glasbe nimajo več možnosti prav pogosto slišati v njenem naravnem okolju. Nikakor pa ne gre zanemariti niti tega, da je poseganje po slovenski ljudski glasbi izvajalcema samima pomagalo prepoditi občutke domotožja tam daleč na tujem.

Nina Novak

Jazzopis, september 2018

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice