O glasbi s poslanstvom.
14. februar 2017
dzezzva

džeZZva: džeZZva

Močna izraznost …

 

Samozaložba, 2014

Prekmurska zasedba džeZZva, katere člani so pianist Dejan Berden, kitarist Iztok Rodež, basist Mojmir Wolf in bobnar Miran Celec, združuje različne glasbene žanre v kompaktno celoto. Slišati jo gre na prvencu džeZZva, na katerega so vključili štiri Berdenove, eno Rodeževo in dve ljudski skladbi, kar daje vedeti, da ustvarjalnosti priključujejo tudi poustvarjalne pristope. Tako v prvo kot v drugo obliko muziciranja vstavljajo elemente pristne ameriške glasbe, etno melose, a tudi prvine pop glasbe, ki je zaslužna, da kvartet navkljub močni vlogi improvizacijskih elementov in inovativnih pristopov v osnovi zveni nadvse melodično.

Eksperimentalnost se kaže v neprestano razvijajoči se (najdaljši kompoziciji na albumu) IndinA, ki daje občutek večplastnosti in razdrobljenosti. Wolf ji z uporabo loka razširi globino, medtem ko Berden navkljub temu da bolj ali manj ostaja v okvirih spevnosti, skladbi daje vtis nedorečenosti, ki pa je po drugi strani zaradi konstantnega pospeševanja ritmične osnove še kako definirana. Tudi A little game, prav tako delo Berdena, daje poudarek ritmu. V splošnem se za njegove kompozicije zdi, da je soustvarjanje atmosferičnih vzdušij nekoliko pomembnejše od melodične linije posameznega instrumenta, saj s pomočjo njih in ponavljajočih se pasaž, ki marsikdaj celo prehajajo z instrumenta na instrument, skladbo umestijo na barvno lestvico razpoloženj. Skupno večini je, da v nekem trenutku – ko se pač izpojejo – preprosto izzvenijo. Nasprotje tem predstavljajo kompozicije konkretiziranih melodij in izraznih motivov, prehajajoč drug v drugega. Vendar kljub temu znotraj njih ostajajo nadvse svobodni, medtem ko zvok daje vtis izredne odprtosti. Primer takšne je denimo ljudska Doli v kraju sama zase, ki se prične s solističnim klavirjem, nakar vstopijo preostali trije instrumentalisti, da bi iz celotne zvočne zmesi izvlekli na plano osrednjo temo, s katere prehajajo k solističnim vložkom (basa in kitare). Še boljši primer je Rodeževa East. Morda pričetek zveni nekoliko medlo in misteriozno, kar v poslušalcu vzbudi radovednost ter pričakovanje, a se skladba postopoma zgosti, dokler ne preide v kitarski solistični del izredno močnega karakterja, ki pa ves čas ohranja vtis odprtosti. Gre za gotovo najmočnejšo in najizraznejšo kompozicijo, nasprotujočo Berdenovi solistični Panonnian fantazen Nr. 1, s katero sklenejo album.

Enakopravnost vseh štirih glasbenikov rezultira s suverenimi izvedbami, s pomočjo njih pa se džeZZva tako skozi izvajalski kot avtorski doprinos umešča med značajsko izredno močne zasedbe. Vsaka skladba namreč premore povsem svojo osebnost, vendar jih večžanrskost in svoboden odnos do (po)ustvarjanja povežeta v celoto, pri čemer Rodež ohranja svobodnost, Celec ritmično čvrstost, Wolf globino in Berden motivičnost. Poleg tega so si postavili precej ohlapne meje, a ob tem uspeli zaobiti razdrobljenost in ohraniti pristno navdušenje nad igro samo, kar naj bi tudi bilo bistvo vsakega muziciranja.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice