O glasbi s poslanstvom.
2. februar 2016
ethnotrip_kdo_bo_pil_iz_bistrega_studenca

Ethnotrip: Kdo bo pil iz bistrega studenca?

Pristno glasbeno doživetje prostora, ki je bil nekdaj del nas, medtem ko ga danes doživljamo kot povsem odmaknjenega in tujega, vendar mu Ethnotrip vrača nekoč prisotno, a izgubljeno domačnost.

 

Celinka, 2016

Ethnotrip je prekmurska zasedba, delujoča od leta 2009, ki je že z istoimenskim prvencem pred tremi leti pokazala, katere so tiste glasbene meje, znotraj katerih se giba. Te so prostrane, saj posegajo po ljudskih skladbah z Balkana (Slovenije, Madžarske, Makedonije, Hrvaške, Srbije in Bosne), a tudi širše, po tistih iz Rusije ter Anglije. Pestro, kakršna je tudi sestava zasedbe, ki le z violino (Miha Kavaš) in vokalom (Tjaša Šimonka) ohranja avtentičnost ljudske zapuščine, saj sicer njihove priredbe zvenijo moderno. Zasluge za to gre pripisati sodobnim instrumentom; klavirju in klaviaturam (Primož Kramberger), tolkalom in bobnom (Tomi Došen) ter basu (Aleksander Varga). Občasno se jim pridružita še Darja Kramberger, pevka spremljevalnih vokalov, in trobentač Urban Kolar, ki gostujeta tudi na albumu Kdo bo pil iz bistrega studenca? Ta je izšel pred kratkim, vendar so skladbe z njega že preizkusili pred najzahtevnejšim občinstvom – tistim, od koder posamezne teme tudi izvirajo.

Gre za skupek ljudskih zgodb iz življenja balkanskih ljudi, pogosto posejanih s trpkostjo bolečine in prav tolikokrat prepredenih z radostjo. Ethnotrip jim je nadel novo obleko in že s samim izborom skladb razširil domet. Kajti zasedba pogosto posega po nekoliko pozabljenih, manj znanih melodijah, ki budijo nostalgijo. Čeprav neke pretirane virtuoznosti v smislu solističnih vložkov v njihovem muziciranju ne gre zaznati, saj gre večinoma za golo spremljavo in podporo vokalu, na katerem tudi gradijo posamezno zgodbo, glasba vendar ohranja razgibanost. Vodilno vlogo le tu in tam prevzame kateri od instrumentov, najpogosteje prav violina, morda bas, vendar kljub temu njen glas ostaja dokaj zadržan. Prvi del albuma je precej raven, medtem ko drugi premore več raznolikosti, ki je posledica nekaterih živahnejših skladb, kot sta Šürka je Tisa in Shalom Aleichem. Oba povezuje medskladba Triumphet v solistični izvedbi trobente, a v splošnem je glasba okleščena tako dogajanj kot kakršnihkoli vrhuncev. Kar je v njihovem primeru prej prednost in četudi je zasedba precej široka, glasba zveni akustično ter poslušalcu dopušča dovolj prostora, da vanjo umesti še svojo zgodbo. In v tem je ves čar.

Sofisticiran zvok, s katerim občujejo, Ethnotrip dela drugačne od vseh sorodnih zasedb, čeprav v nekem podtonu na momente spomnijo na Magdo Brudzińsko, ki je s Klezmer triom posnela album Sztejtel. Vendar Tjaša Šimonka sledi vsebini pesmi, ki je kdaj nežna, tiha, solistična (Snočkar so me zgrabili) in drugič močna ter večglasna (Što imala k’smet Stamena). A če Tjaša skrbi za pristnost, Aleksander Varga s poudarjenim basom ta isti zvok objame v sodobnost. Zato bi pravzaprav lahko dejali, da Kdo bo pil iz bistrega studenca?, tudi zaradi ponavljajočih se motivov, združuje dva svetova: tistega nekoč in tega zdaj. Tistega tu in onega tam. Le od poslušalca samega pa je odvisno, v katerem se bolj najde. Vendar je dopustno, morebiti celo zaželeno, lebdeti med obema.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice