O glasbi s poslanstvom.
27. november 2018

Godalni kvartet Corcoras: Got Rhythm?

Resno v jazzovskem smislu in lahkotno v klasičnem, a v obeh predvsem na zelo visokem nivoju.

 

Celinka, 2018

Dovolj je omeniti, da je album Got Rhythm? delo godalnega kvarteta, za katerega je skladbe po večini prispeval Marijan Dović, da bi dobili predstavo o tem, kakšno glasbo gre pričakovati. Godalni kvartet seveda najprej povezujemo s klasično glasbo, in te ne manjka, vendar gre za avtorja skladb, ki je zaslužen tudi za postavitev delavnice Jazzinty, zato ne preseneča, da se zasedba podaja tudi v jazzovske tokove, na kar napeljuje že sam naslov, ki je predelava uspešnice I Got Rhythm Georgea Gershwina. In novomeški Godalni kvartet Corcoras še kako ima občutek za ritem. Poleg Marijana Dovića (viola in violina) ga sestavljajo še tri akademske glasbenice, violinistki Pija Vidmar in Jera Rot ter violončelistka Ana Arh, celoten projekt pa je zastavljen tridelno.

V prvem delu zasedba izvede Dovićevo petstavčno suito Gorjanske bajke, ki je naravnana izrazito programsko in posega tako po jazzovskih harmonijah ter baročnih in neoklasicističnih elementih kot bogatih ritmih, ki predstavljajo jedro muziciranju. Stavki so medsebojno skoraj spojeni, prehode med njimi pa zaznamo le s pomočjo izredno kratkih premorov in drugačnih slogovnih, ritmičnih ter motivičnih vzorcev. Gre za nekoliko melanholično obarvano skladbo, pri čemer vsak stavek prinaša povsem drugo razpoloženje in ga postavlja v drugačen ambient, vendar skupaj tvorijo nedeljivo celoto. Tako bi denimo Graščak lahko simboliziral odhajanje; sicer pa so že sami naslovi posameznih stavkov dovolj slikoviti in pomenljivi: Cvetnik, Graščak, Kresna noč, Jutro na gori in Lov. Osrednji del je prav tako prispeval Dović, izjema je le skladba Four, for Tango Astorja Piazzolle, vendar so te skladbe veliko bolj igrive, živahne, polne so strasti in življenja. Če je bila suita z začetka še stroga in resna, se skladbe tega dela odprejo improvizaciji in postajajo ritmično vse intenzivnejše. Opirajo se na klasično evropsko glasbo, se spogledujejo z argentinskim tangom (Recordación) in brazilsko sambo (Pão de Açúcar), da bi se nazadnje preobrazile v swing, predhodnik jazzovske glasbe (Jazzinty Minor Swing). V tem duhu se album tudi sklene, in sicer s poklonom ameriškemu skladatelju judovskih korenin Georgeu Gershwinu, saj je kvartet priredil štiri njegove skladbe: An American in Paris: Suite in Blues, Lullaby ter (skoraj naslovno) I Got Rhythm.

Domiselne, mestoma celo lahkotne priredbe, a zato nikakor cenene, razbijajo stereotipe o zapetosti ene najbolj klasičnih zasedb. Fraziranje Godalnega kvarteta Corcoras je namreč igrivo, izredno tekoče in kdaj celo valujoče, za kar gre zasluge pripisati tudi meddelom, kjer člani godala uporabijo v tolkalne ter brenkalne namene (Pão de Açúcar), še posebno pa občasna poskočnost, pri čemer je v ospredju znova ritmična izraznost. Prav zaradi te širine Got Rhythm? mehča zaverovanost v en ali drug žanr, oziroma, ponuja klasično dlan jazzovski svobodi ali nemara obratno, jazzovsko dlan pretiranemu klasičnemu predalčkanju.

Nina Novak

Jazzopis, september 2018

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr.; Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice