O glasbi s poslanstvom.
9. junij 2015
goran_krmac_kvartet_bojan_stepancic

Goran Krmac (fotografija: Bojan Stepančič)

Glasbeno izkustvo, ki v središče postavlja pot, ne cilj, četudi je slednji znan že od začetka, vendar vmes postreže z mnogimi improvizacijskimi zavoji, ki jih je težko zavezati določenemu času in prostoru.

 

8. Festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi
3. junij 2015, Letni vrt Hostla Celica, Ljubljana

Drugi večer 8. Festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi je v posluh ponudil dve festivalski produkciji, med katerima je bil tudi avtorski projekt tubista in skladatelja Gorana Krmaca, ki je tokrat k sodelovanju povabil bobnarja in tolkalca Nina Mureškiča, harfista Eduarda Raona in harmonikarja Janeza Dovča. Neobičajna kombinacija instrumentov se je medsebojno skladno dopolnjevala. Če so bobni in tolkala skrbeli za ritem, marsikdaj posejan z nekaj igrivosti, ki jih je nadgrajevala močna, globoka tuba, je harmonika v kompozicije vnašala sanjavost in pogosto poskrbela za sam potek melodije, medtem ko je harfa vnašala lirične elemente nežnosti in mehkobe. Četudi bi od skladb, nastalih v trenutkih navdiha kot grobe skice, ki izvajalcem prej kot strukturo predstavljajo izhodišče improvizaciji, pričakovali večplastno in razpršeno hierarhijo, so se instrumenti med sabo prežemali in kompozicije zvenele nadvse melodično, posejane s številnimi zavoji, ki so se nazadnje vendar vedno znova sklenili z osnovno temo. Te so med izvajanjem doživele več variacij, ki so jih povezovali t.i. meddeli in jih navkljub obratom zaokrožili v celoto, saj ti nikdar niso prišli naglo, še manj agresivno. A ob tem je bila njihova vloga prej kot razbijanje skladnosti ohranjanje pozornosti.

Napačno bi bilo spregledati pripovednost, ki jo je Goran skušal vnesti med kompozicije že s samimi poimenovanji le-teh. Zdi se, da vrstni red, ki se je pričel s skladbo Pozorno poslušaj ni naključno za svoje nadaljevanje izbral skladbo Prosim. V skladbo Mistika je vnesel nekaj vzhodnjaških vplivov, kjer bi zvok harfe do neke mere lahko enačili ali vzeli kot nadomestilo za shamisen. Harfa je tista, ki je z leitmotivom postavila temelj kompoziciji, ki so jo dopolnjevali tuba in bobni ter tolkala, tokrat prej v rabi sorodni gongom, medtem ko je harmonika prevzela vajeti in razvijala celoten potek skladbe, ki je v drugem delu pričela valovati in najavljati vstajenje (miru, novega dne itd., odvisno od poslušalčevega dojemanja). A je glasba tega večera posegla tudi po bližnjih deželah. Ena od kompozicij je navdih našla v glasbi južne Istre, vendar je občinstvo že z naslovom Tatovi vode popeljala tudi v Afriko. Z dokaj pasivnim ponavljanjem in nizanjem tonov je izrazila ritmičnost in spomnila na mnoge obrede ter hkrati povabila v misteriozna in vznemirljiva doživetja, da bi se večer sklenil s poklonom največjim jazzistom in njegovi zibelki New Orleansu z istoimensko skladbo.

V večer je bilo tako vnesene nekaj svetovljanskosti, ki je prej kot na popotovanje po daljnih deželah vabila na stopanje po tisti poslušalcu najbližji pokrajini – na pot lastnega srca. Goran Krmac se je s projektom, kot je omenjeni mednarodni kvartet, pokazal kot izvrsten komponist. Še več. Nekako je bilo slutiti njegovo pomirjenost s samim sabo, ki je bila tekom tega večera prav nalezljiva in v tem se razlikuje od večine glasbenikov, ki na oder pogosto vnašajo nemir in razpršenost na vse smeri. Goranova glasba se spogleduje z veliko mero čutnosti. Črpa jo v svetu, ki bi ga bilo težko iskati na površju Zemlje, kajti kompozicije predstavljajo skupek raznolikih vplivov, tako žanrsko (jazz, etno itd.) kot pokrajinsko (dežele daljnega in bližnjega vzhoda, Afrike itd.) in istočasno ne dopuščajo povezanosti z le enim samim. Premorejo nešteto vplivov, ki jim dajejo globok poklon, a niti enemu zares ne pripadajo. V njih je vse, a so kompozicije vendar izven vsega. In prav v tem se skriva njihov čar, ob uglašenosti avtorja z zvokom, ki ne prihaja nujno iz instrumenta samega, temveč iz nevidnih globin skrivnostne in čuteče duše.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice