O glasbi s poslanstvom.
26. april 2016
igor_bezget_singularity

Igor Bezget: Singularity: Live on Ljubljana Jazz Festival

Kadar se med glasbenika in njegov instrument vtke le trenutek čistega čutenja, je mogoča izključno milina slehernega tona, ki duha poslušalca povabi na pot.

 

I Records, 2016

Glasbenik, ki se po mnogih letih učenja pri različnih mojstrih in študiju v avstrijskem Linzu še vedno opredeljuje kot samouk, mora biti nadvse srčna oseba. Človek, ki ga skozi življenje vodijo občutki in posluh za dogajanje, s katerim je obdan. Težko bi našteli vse projekte, ki jih je v svoji dosedanji karieri posnel, izdal ali le odigral Igor Bezget, saj gre za multi produktivnega glasbenika, dejavnega po vsem svetu. Na mnogih jam sessionih si je oder delil s Hamidom Drakom, Reggijem Workmanom, Jonathanom Blakom, Kenom Vandermarkom in mnogimi drugimi odmevnimi imeni jazzovske ter improvizacijske glasbe. Vendar svoje kitarske veščine dopolnjuje z muziciranjem na arabski oud, turški saz in indijski sarod, kar kaže na globoko vpetost v ljudsko glasbeno izročilo, še zlasti v arabsko, afriško in s prav posebno pozornostjo indijsko.

Vplive vseh njih je moč zaslediti tudi na albumu Singularity: Live on Ljubljana Jazz Festival, posnetem 3. julija lanskega leta v Križankah v okviru 56. Jazz Festivala Ljubljana, kjer se je predstavil v zadnje čase tako ljubi mu solistični izvedbi. Že prva skladba, oaza prostora, daje slutiti, da se bo večer prej kot v okvirih jazzovske, improvizacijske, fusion ali ljudske glasbe gibal znotraj nadvse odprte meditativno-ambientalne akustike, ki bo zazibala v sen in ponesla duha v druge razsežnosti. Tja, kjer prevladujejo nežnost, mehkost, liričnost, zadovoljstvo, četudi morda s pridihom otožnosti. A le zato, ker vse mine. Album se sklene s kompozicijo, iščoč bazično osnovo v slovenski ljudski skladbi marko skače, kot se je pred tem instrumentalno sprehodila tudi ob bistrem potočku je mlin. Vse ostale, z izjemo slovenija leti v nebo, nekakšen poklon le dan pred tem preminulemu Slavku Avseniku, so avtorsko delo Igorja Bezgeta, s katerimi slika občutja in prizore iz neokrnjenega okolja. Jutro, vedno in povsod in sprehod, posvečen njegovemu očetu Viktorju Bezgetu, se naselita v poslušalca s tišino, nadvse pomembnim elementom tovrstne glasbe. V nadaljevanju jo razvije in ker je ta izjemno slikovita, se ob njej utrnejo sproščujoče misli vstajenja novega dne, prebujanja in upanja, pri čemer so nekatere nekoliko živahnejše in bolj razgibane ter odločnejše, denimo zmajevo krilo ali marko skače. Ljudsko ob bistrem potočku je mlin razbije z vnašanjem več linij, kajti osrednji melodiji se priključita še basovska in tapkanje, s katerim poustvari tolkala in nadvse domiselno izloči kakršnokoli misel na pasivnost, ki kdaj spremlja tovrstne solistične koncerte.

Razgibanost kljub vsemu v ničemer ne oskruni miru, ki ga nosijo v sebi kompozicije Igorja Bezgeta, v določenem pogledu tako sorodne švedskemu skladatelju Per-Olovu Kindgrenu. In tako kot le-te, tudi Singularity s kakšno redko izjemo vendar v prvi vrsti predstavlja predvsem poklon naravnosti in vsemu živemu, še posebno življenju. Kajti vsak ton se preliva v naslednjega kot slap bistre vode, polzenje kapljic jutranje rose in nedolžnosti jutranje zarje. Ta izdelek je povabilo na potovanje k sebi in vabilo, da bi okoli sebi zmogli uzreti še koga, mu podati roko in ga sprejeti v svoj svet.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice