O glasbi s poslanstvom.
5. oktober 2018

Promocija nove številke Jazzopisa. (fotografija: Nika Hölcl Praper)

Tudi letos je v okviru Festivala slovenskega jazza, ki tokrat poteka v že štirinajsti izdaji, izšel brezplačni občasnik Jazzopis, ki so ga ustvarjalci sinoči predstavili v Kulturnem centru na Ravnah na Koroškem, čemur je sledil koncert projekta Viva Jazz Forma. 14. Festival slovenskega jazza sicer poteka vse do sobote in v tem času se bodo v osrednjem, večernem programu zvrstili koncerti Ajde Stine Turek, Lovra Ravbarja, Sama Šalamona v sodelovanju s Howardom Levyjem in Ninom Mureškičem ter Žana Tetičkoviča. Nina Novak, urednica in avtorica Jazzopisa, je v uvodniku, v katerem je pojasnila tokratno vsebinsko zasnovo, zapisala, kaj pomeni živeti jazz:

»S prejšnjo številko Jazzopisa smo tik pred novo izdajo Festivala slovenskega jazza in novo sezono abonmajskega cikla Jazz Ravne umestili slovensko jazzovsko ustvarjalnost v čas in prostor, ki ju sami živimo. Minilo je še eno leto muziciranj, projektov, uspehov. Navkljub temu pa se prostor in čas, namenjena umetnosti, kulturi in nenazadnje tudi glasbi, v slovenskih medijih še naprej krčita, zaradi česar še posebej jazzovska ustvarjalnost ostaja neupravičeno zapostavljena. Prav zato smo del tokratnega prostora namenili vlogi medijev in položaju jazzovske glasbe v njih. Jazz od nekdaj velja za glasbo sladokuscev, za razumevanje katere in tudi uživanje v njej je nujnega nekaj predznanja. Vendar pa je jazzovska glasba tudi odraz življenja in notranjih potovanj tistega, ki jo izvaja ali posluša, kar vodi k splošni sprejetosti in k univerzalnosti. Prav to sta vsak na svoj način potrdila tudi Marko Kumer in Mojca Maljevac, oba zavezana žanru, na katerega se je Ilj Pušnik ozrl z znanstvenega stališča.

Nova številka brezplačnega občasnika Jazzopis. (fotografija: Nika Hölcl Praper)

Četudi število medijskih objav, namenjenih jazzovski glasbi, z minevanjem let in desetletij ostaja enako ali se celo zmanjšuje, se ustvarjalnost, inovativnost ter uspešnost slovenskih jazzovskih glasbenikov krepijo, kar na tujem pogosto prepoznajo celo prej kot pri nas. Mednarodna sodelovanja in udejstvovanja umetnikov nikakor niso redka, Slovenijo pa umeščajo med eno pomembnejših središč na svetovnem jazzovskem zemljevidu in jo na ta način tudi turistično promovirajo, pogosto celo bolj od športnih tekmovanj, četudi se javnost le redko množično veseli rezultatov glasbenikov, ki sta jih študij in življenje na tujem brusila vsakega na svoj način. Kajti oditi v širni svet marsikdaj pomeni biti neizmerno pogumen. Pomeni slediti goreči želji svojega poslanstva. Gašper Bertoncelj, Mirna Bogdanović, Marko Črnčec, Timotej Kotnik, Jan Kus in Žan Tetičkovič so le nekatera od zvenečih imen, ki žanjejo priznanje največjih svetovnih jazzistov ter bogatijo poslušalstvo različnih celin. Da pa iskanje novih izkušenj kljub vsemu ni nujno pogojeno z odhajanjem v daljave, dokazujeta David Jarh in Miro Kadoić, oba člana različnih orkestrov, kot tudi avtorji inovativnega projekta Viva Jazz Forma, skozi katerega glasbeniki spajajo kiparsko umetnost z glasbeno.

Vemo, da glasba spodbuja k notranji rasti, empatiji, sprejemanju drugačnosti in napredku ter odpira nove poti. Vendar prav tako verjamemo, da je glasba še vedno v prvi vrsti čustvo, zato smo o vtisih znova povprašali tiste, ki se redno predajajo poslušanju jazza, obiskovanju koncertov ali ustvarjanju diskografske zbirke. Tudi zato z novo izdajo edine slovenske revije o jazzu navkljub zavedanju, da danes prevladujejo hitre, površinske in trenutne informacije, ohranjamo upanje v peščico tistih, ki si še vedno znajo vzeti čas in si želijo slišati, ne le poslušati. Spoznati, ne le prebrati. Ali doživeti in ne le preleteti.«

 

Jazzopis, številka 1

september 2018

Izdalo in založilo: KD Drugi zvoki, Ravne na Koroškem

Idejna zasnova: Robi Jamnik

Vsebinska zasnova: Nina Novak/Jazzetna

Grafična zasnova: Neža Trobec

Glavna in odgovorna urednica: Nina Novak

Avtorica prispevkov: Nina Novak

Grafično oblikovala: Neža Trobec

Koncertne fotografije prispevali: Nika Hölcl Praper in Špela Peruš

Lektorirala: Mateja Celin

Korektura: Mateja Celin, Nina Novak in Sabina Dečman

Promocija: Sabina Dečman

Tiskano v Sloveniji, Tiskarna Januš, Šentvid pri Ljubljani

 

Jazzopis je plod organizacij Jazz Ravne, Jazzovskega društva Jazz in Jazzetne, medtem ko so v vlogi soorganizatorjev Festivala slovenskega jazza KMKC Kompleks, ZKŠTM, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Glasbena šola Ravne na Koroškem, Zavod Petida in Svitanje. Kot partnerja sta k projektu pristopila Ljubljanski grad in SAZAS, medtem ko sta sponzorska sredstva prispevala Adriatic Slovenica in Aleš Čurič. Za distribucijo skrbita Knjigotrštvo Buča in Mestna knjižnica Ljubljana, medijsko pa so projekt podprli Odzven, Radio Koper, Večer, Koroški radio, Radio Agora, Radio Prlek in ETV. Projekt so z donatorskimi sredstvi omogočile tudi članice neformalnega gibanja Radmance.

Jazzopis, september 2018

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice