O glasbi s poslanstvom.
13. december 2016

Paris Honey / Jazzetna album leta 2016

 

jadranka_juras_natasa_kralj

Jadranka Juras (fotografija: Nataša Kralj)

Če je kdaj v preteklosti delovala odmaknjeno in hladno, skozi projekt Paris Honey razkriva veliko mero topline, ljubezni in predanosti. Iskrenosti. Kot da je čas, ki si ga je izbrala za življenje, napačen in bi se šele z oziranjem v preteklost zares našla. Našla tisti vzgib za nasmeh in, morda, srečo, a se pri tem ne odreka grenkobi, ki jo preveva kot posledica odgovornosti in zavedanja, da potujemo v neznano, napačno smer. Kajti ta preprosto je del nje; nje, ki je marsikdaj razumljena napačno.

 

Čeprav je Jadranka Juras končala študij jazzovskega petja na Univerzi za glasbo in odrsko umetnost v Gradcu, je širšemu poslušalstvu bolj znana kot pop pevka. Pozornost je sprva pritegnila konec 90-ih let minulega stoletja kot vokalistka zasedbe Planet Groove in v tem času vodila oddajo Videospotnice, medtem ko se je kot samostojna izvajalka pričela predstavljati šele nekaj let zatem. Z dvema pop-soul-r’n’b albumoma, Sakura in Anima, ter udeležbi na večini pomembnejših slovenskih festivalov je navkljub vzporednim interpretacijam resnejših žanrov utrdila reputacijo izvajalke popularne glasbe. A v njej je ves čas klila želja po albumu, kakršnega je predstavila letos. Paris Honey po izboru Jazzetne predstavlja enega najbolj svežih pogledov na interpretacije jazzovskih standardov leta 2016 znotraj meja Slovenije in zato sem Jadranko izzvala z osmimi citati iz besedil, ki sem jih pustila v izvirniku, skozi njih pa lahko odkrijemo njeno pravo podobo. Tisto, ki se nenehoma sprašuje, v kakšnem svetu živimo …

»You kissed me and went on your way.« (The Night We Called It A Day)

Minljivost. Vse, kar nastane, tudi premine. In mi trpimo prav zato, ker tega nismo zmožni dojeti. Navežemo se, imamo želje. Zato trpimo.

»We’re lost inside this lonely game we play.« (This Masquerade)

Kljub temu da smo v dvoje, se pogosto zdi, da smo še vedno sami. Osamljeni. A s samoto ni nič narobe, z osamljenostjo veliko. Težko zaupamo, težko se prepustimo in v svoji glavi ustvarjamo nešteto iger, zapletov. Življenje si otežujemo, čeprav je v resnici zelo preprosto.

»I’m draming of the man I love.« (The Man I Love)

Kaj pa vem, če v resnici sanjamo o partnerju v človeški podobi … zdi se mi, da prej sanjamo o življenju in da bi se nam le-to zgodilo, saj nismo sposobni živeti tukaj in zdaj. Preveč je lahko. In ljudje ne maramo preprostih, lahkih, nezapletenih reči.

»Every honeybee fills with jealousy.« (Honeysucle Rose)

Zelo preprosto: kdo mi ne bi zavidal tako postavnega moškega?! Menda so takšni “ta pravi”, karkoli naj bi to že pomenilo, danes v upadu …

»With each word your tenderness grows…« (The Way You Look Tonight)

Tvoja beseda je mehka, tvoji stavki se cedijo, kot se cedi sladkor s pečenih jabolk.

»Water Mandala.« (Water Mandala)

Molitev. Za Zemljo. Za Zemljane.

»… I was drawn to a sound …« (Dienda)

Vleče me. Močno me vleče h glasbi. In ta me zdravi. Zdravi in varuje, da ne obupam. Da ne padem v popolno temo. Ko pojem se mi zdi, da je vse mogoče. Počutim se, kot da dobivam življenjsko energijo nazaj, čeravno to po kitajski medicini menda ni možno. Po vsakem koncertu in predvsem takrat ko pojem klasiko, imam občutek, da sem se znova rodila. Da bo vse dobro. Da stopam na svežo, novo pot, kjer je vse mogoče. Kjer se bodo moje sanje zgodile. Zaradi glasbe sem sploh še živa.

»You must believe in love.« (You Must Believe In Spring)

S civilizacijo je nekaj hudo narobe. Zašli smo v enosmerno ulico in si kot najbolj (samo)destruktivna vrsta ne zaslužimo obstoja. A kljub temu še vedno upam. Verjamem, da še vedno obstaja dovolj prebujenih ljudi, ki svoje življenje znajo živeti. In ko živiš – ljubiš. S tem tudi zaključujem z začetno misijo: vse, kar nastane, premine. Verjamem. In zato trpim.

 

Preberite tudi recenzijo albuma Paris Honey Jadranke Juras.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice