O glasbi s poslanstvom.
20. september 2016
katja_sulc_kamlisajlan

Katja Šulc: Kamlisajlan

Katja Šulc je uglasbila poezijo romskih pesnikov-aktivistov in postala glasnica romske kulture ter besede, a jo je spojila z raznolikimi glasbenimi vplivi, s čimer sporoča, da je njihova tradicija doma povsod, tudi v nas.

 

Casete Mexico, 2016

Redki so pri nas glasbeniki, ki bi se ustvarjanja lotevali tako tematsko in sistematično, celo študiozno, kot se ga loteva Katja Šulc. In čeprav se je prav v njenem primeru marsikdaj v preteklosti zazdelo, da že kar pretirano išče tisti glasbeni izraz, v katerem se bo počutila povsem doma, je njen tretji projekt odpravil vse dvome o tem, kaj s svojo ustvarjalno razpršenostjo pravzaprav sploh želi doseči. Če je njenemu prvemu projektu Mila, na katerem je uglasbila poezijo Mile Kačič, umanjkalo nekaj muzikaličnosti in je na drugem, Twisted Delight, šanson zamenjala s soulom, elektroniko in eksperimentalnostjo znotraj klubske glasbe, je z albumom Kamlisajlan: Homage to Promaní Poetry zadela pravo mero. Vsega. Glasbeniki iz Mehike, kjer je bil projekt tudi zaključen (izjema sta Pier na pozavni in Igor Matković na trobenti), avtorska glasba Katje Šulc in Albana Usatcha ter izbor poezije sodobnih romskih pesnikov-aktivistov povabijo na potovanje po vzhodu, Balkanu in Latinski Ameriki.

Preplet brenkal, godal in tolkal ponese v akustične sfere glasb sveta, ki pa prej kot na pot vabi vase. Običajno ponavljajoči se motivi na kitari aludirajo na korakanje po goli pustinji in znajo popeljati v hipnotična stanja, ki jih vešče dopolnjuje s sicer ravnolinijskimi, a vendar ekspresivnimi vokalnimi interpretacijami. Te so kdaj mehke, drugič intimne, tretjič močne, odvisno od razpoloženjskosti posamezne pesmi. Ko nanje leže marsikdaj strastno razvpita violina, tako nasprotujoča občasno zadržanim in nekoliko neizraznim tolkalom, je čustveni spoj glasbe dovršen. Tudi zato ker v strunska glasbila vnese trobento (kamlisàjlan, gilaban gili, rroma!le), harmoniko (ćorrolikano bluz), kajon (o brîsind sîn me) in druge, tradicionalne instrumente, s katerimi dopolnjuje interpretacije, ki segajo vse od deklamiranja (rroma pakăna) do večglasnega petja (kheldõm e balvalãça). Spremljava je ves čas odmerjena strogo, a je poudarek nedvomno na ritmu, ki ima osrednjo vlogo. In navkljub bazičnosti, kdaj tudi statičnosti osnovnih linij, vsaka zgodba izpriča nekaj drugega, tako da šele skupaj tvorijo lok glasbene pripovedi, ki postane nedeljiva celota.

Škoda le, da ne razumemo, kaj sporočajo. Šulčeva, ki se je nadvse suvereno lotila interpretiranja v romščini, nas je žal prikrajšala za slovenske prevode besedil, ki so v tej zgodbi bolj ali manj bistveni. Osnovna razpoloženja in čustvena stanja nam sicer poda, vendar nam pravi pomen (navkljub angleškim prevodom, ki jih je priključila romskim besedilom v spremljevalni knjižici) ostaja nedorečen. Seveda glasba govori svoj, univerzalni jezik, a bi bilo lepo imeti vpogled v pesniški aktivizem, saj bi glas Romov tako postal glasnejši, tehtnejši. Navkljub temu Kamlisajlan predstavlja svežo in izvirno stran tako v njeni glasbeni biografiji kot v podcenjeni umetnosti romske skupnosti, a tudi na zemljevidu slovenske etno glasbe, ki se zadnja leta zna ozirati le še po balkanski glasbi. Čeprav mirne, resne, preudarne, so skladbe izraz odstopanja, ki Katjo zagotovo postavlja med zanimivejše izvajalce glasbe s temelji v tradiciji. Tokrat pač tradiciji romske besede, poezije.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice