O glasbi s poslanstvom.
24. maj 2016
klarisa_jovanovic_della_segodba_amandolat

Klarisa Jovanović & Della Segodba: aMANDOLAT

Glasbeno potovanje, ki v nas zlahka prebudi zanimanje tako za geografsko, zgodovinsko, glasbeno kot kulinarično raziskovanje dežel.

 

Celinka.si, 2016

Klarisa Jovanović, znana prevajalka, glasbenica in pesnica ter poznavalka mnogih jezikov, je pred šestimi leti zbrala zasedbo priznanih glasbenikov, ki se nadvse radi podajajo v ljudska izročila različnih dežel. Poimenovali so se Della Segodba in skupaj soustvarili albuma Od ljubezni in Medinteran. S tretjo tovrstno zgodbo se avtorica in interpretka Klarisa Jovanović, kitarist Luka Ropret, saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski, kontrabasist Žiga Golob in (tokrat prvič del sestava) tolkalec Marjan Stanić znova podajajo v svet Sredozemlja ter Balkana, ki jima tokrat dodajajo še Panonijo. Z gosti Igorjem Bezgetom na kitari, Ninom de Glerio na kontrabasu in Jeleno Ždrale na violini je projekt, poimenovan aMANDOLAT, dobil nekaj več muzikalične širine, ki se še zlasti opaža v violinskih vložkih, vnašajoč strast, hrepenenje in tožbe.

Zbirka izbranih ljudskih skladb se tokrat razteza od Prekmurja (Točila san čarno vijno) in Međimurja (Dej mi bože joči sokolove) pa vse do Grčije (Thalassa thalassaki). Ob njih zaslišimo italijansko, srbsko, makedonski, albansko, sefardski in madžarsko skladbo, tudi tisto v grecanicu, grškem jeziku z južne Italije. Poleg Klarisine interpretacije, je moč čutiti vpliv Vaska Atanasovskega, ki je v skladbo Dej mi bože joči sokolove, a tudi v druge, vnesel prepoznavno zanesenost, ki se sočasno kaže tudi v instrumentalni zadržanosti. Omenjeno, hrvaško ljudsko skladbo iz Međimurja velja izpostaviti, saj s svojo temačno obarvanostjo in decentno instrumentalno spremljavo predstavlja nekakšen odmik od pogosto strastnih, ritmičnih in živahno obarvanih skladb, kakršna je denimo grška Thalassa thalassaki. Prav čustveno-razpoloženjski razpon aMANDOLATA je tisti, ki daje tej glasbi jezik univerzalnosti, čeprav se v resnici poslušalec sreča z več njih, od katerih (skoraj) zagotovo katerega ne razume. Vendar glasba, če je le izvajana iz notranjih vzgibov, od vseh oblik umetniških zvrsti najlažje zaigra na strune srca, kar je v tem primeru še kako dobro uspelo makedonski Jano mori, v Sloveniji morebiti najbolj znani v izvedbi vokalne skupine Pella.

Ščepec otožnosti, strastnost, hrepenenje in pričakovanje, ki se marsikdaj pomeša z ritmično osnovo, je osnovna sestavina tega albuma, ki je kdaj intimen in na trenutke nadvse družaben. Sam naslov je sestavljen iz besede “mandolat”, ki označuje slaščico iz severne Italije, podobno turškemu medu, ter predpone “a”, s pomočjo katere zazveni še “aman”, znana ljubezenska tožba z Balkana, še posebno nepogrešljiva v sevdalinkah. aMANDOLAT sicer pretiranih presenečenj v primerjavi s predhodnikom in z izjemo več tolkalskih pasaž, ki marsikdaj ponesejo v druge razsežnosti, ne ponuja, vendar mu to nikakor ne krade poslušljivosti, kajti Klarisa Jovanović in člani Della Segodbe sledijo svojemu izročilu kar se da zvesto in zato glasbo umeščajo v prostor, iz katerega prihaja, a jo hkrati tudi “posvojijo” v tej meri, da ji dopuščajo zazveneti nekoliko drugače, po svoje. In prav to je razlog, da kljub raznolikim izvirom album zveni celovito, ob gorečem nagnjenju Klarise Jovanović do učenja novih jezikov tudi nadvse prepričljivo, če že ne avtentično.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice