O glasbi s poslanstvom.
8. november 2016

Spoj tradicije in popularnih žanrov, vpetih v neusahljivo veselje, ki se je trudilo razbiti žalobnost prazničnega dne.

 

Ciklus koncertov Glasbe sveta

31. oktober 2016, Linhartova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana

Že samo dejstvo, da je bil dvojni koncert v okviru abonmaja Glasbe sveta, na katerem so se predstavili ženski glasovi Južne Afrike prestavljen iz Gallusove v Linhartovo dvorano je dovolj poveden. Ko tudi ta ni razprodana in po prvem delu odide nezanemarljiv del prisotnega občinstva v varno zavetje doma in celo tisti, ki ostanejo do konca, ostajajo precej hladni, se lahko le še vprašamo, kaj bi ljudi sploh še moglo premakniti. Toliko bolj, ker je koncert sovpadel s prihajajočim dnevom spomina na mrtve, ki nas običajno ovije v žalobno vzdušje, medtem ko afriški ritmi poživljajo in ovijajo v veselje. In kaj lepšega bi si tisti, ki so že odšli, še lahko želeli za nas, kot da se za tri ure ovijemo v pristno življenje …

Mahotella Queens, Glasbe sveta, Cankarjev dom, 31.10.2016

Mahotella Queens (fotografija: Nada Žgank / Cankarjev dom)

Večer so ogrele članice zasedbe Mahotella Queens, ki navdušujejo vse od leta 1965. Skupaj s spremljevalnimi glasbeniki – kitaristom, klaviaturistom in bobnarjem – so izvedle repertoar tradicionalne afriške glasbe in jo popestrile s plesnimi vložki. S tem so dosegle, da je bila ves čas prisotna mistika obrednih afriških plesov, medtem ko so se v njihove glasove kradli začetki gospel glasbe. Kljub temu nikakor ne gre za evropskemu poslušalcu težko dojemljive tradicionalne afriške vzorce, saj le-te združujejo s sodobnejšimi oblikami. Ena od njih je tudi uporaba piščalk, s pomočjo katerih so najmlajši članici narekovale plesne vložke in z njimi povedle v sproščeno ter veselo vzdušje. Čeprav so v prvem delu koncerta instrumentalisti vokalistke nekoliko preglasili in jih udušili, ravnodušnost občinstva, ki se je malce odprlo šele, ko so jih povabile k plesu na oder, kljub temu ni opravičljivo. Življenje, od katerega pri več kot sedemdesetih letih dobesedno prekipevajo, so sicer tekom celotnega koncerta večkrat vpele v duhovne prvine in spodbudile k miru ter ljubezni.

Nomfusi, Glasbe sveta, Cankarjev dom, 31.10.2016

Nomfusi (fotografija: Nada Žgank / Cankarjev dom)

Tudi Nomfusi, ki se je predstavila v drugem delu večera, ni uspelo razgreti poslušalstva. Gre sicer za vzhajajočo zvezdo Južne Afrike, ki pa izvaja predvsem popularno glasbo in je prepoznavna po vlogi Miriam Makeba v filmu Walk To Freedom o Nelsonu Mandeli. Za konec je izvedla prav skladbo My Hero, ki jo je napisala zanj in z njo navdušila morda celo bolj kot z repertoarjem celotnega koncerta. Sprva je namreč dajala vtis pretirane naučenosti, čeprav je po drugi strani koncert, na katerem je vse jasno do potankosti, zelo težko označiti kakorkoli drugače kot za vrhunskega. Za razliko od nje njeni spremljevalni glasbeniki vtisa pretirane odmaknjenosti niso dajali; med njimi sta najbolj izstopala basist in kitaristka, saj je žensko v vlogi glavne kitaristke tako težko zaslediti. Z močnim poudarkom na soulu, ki so ga občasno popestrili z reggijem in funkyjem, je vokalistka s svojim globokim vokalom predvsem poosebljala žensko moč.

Večer je tako predstavil dve strani glasbe, katerih korenine gre iskati v Južni Afriki, pri čemer je budil k življenju, radosti in veselju. Teh pa, kot kaže, v Sloveniji nismo tako zelo željni, kot se morda zdi ob vsesplošnem poudarjanju slabega in hrepenenju po dobrem …

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice