O glasbi s poslanstvom.
3. januar 2017
marko_cepak_maki

Marko Čepak 4tet: Makia Planet

Avtorske kompozicije v Sloveniji spregledanega kitarista odlikuje gladko prehajanje med posameznimi frazami in instrumentalnimi vložki.

 

Klopotec, 2016

Glasbenik, ki se je po študiju kemije v Ljubljani podal še na Konservatorij v Trstu, kjer je magistriral na jazz oddelku, je v Italiji bolj cenjen, kot pri nas. Dejaven v žanrsko raznolikih zasedbah (Postojnski jazz Ansambel, Ragtime jazz band, GEP idr.) se je lansko leto po desetletju ustvarjanja predstavil s prvencem Makia Planet, kjer se je obdal s trem italijanskimi glasbeniki: pianistom Dariom Carnovaleom, basistom Simoneom Serafinijem in bobnarjem Lucom Colussijem. Morda gre tudi zato v glasbi Marko Čepak 4teta najti vplive italijanskega jazza, saj v spomin prikliče mehkost kitare Beba Ferre v okviru Paolo Fresu Devil Quarteta.

Osrednja karakteristika albuma je celovitost, pri čemer ta sega v prijetno ambientalno liriko, ki se odraža skozi zaobljenost slehernega tona, medtem ko sta glavna melodična gradnika gotovo kitara in klavir, ki se med seboj pogosto prepletata, kar je moč zaznati že v uvodni skladbi Major Sphere. Vendar, čeprav oba gradita vzdušja, skladna s pripovednim tokom posamezne skladbe, običajno vodilno vlogo prevzame kitara, medtem ko so bobni in bas največkrat le dopolnilo. Simone Serafini ima sicer solistični vložek v Inspiration, sicer pa skupaj z Lucom Colussijem ostaja bolj ali manj v ozadju. Narava skladb je že sama po sebi nekoliko zadržana in je zato tudi njihovo muziciranje odmerjeno skrbno na način, da marsikaj ostane nekoliko nedorečeno, na trenutke neizrazito. Prožno. Prav zato jih je mogoče preobraziti, da se prilegajo časovnemu, prostorskemu in razpoloženjskemu okviru (poslušalca ali izvajalca). Nasprotje predstavlja Alien dog, kjer je kitara dominantnejša in ritmi bolj živi. A da vplive ne gre iskati le v italijanski glasbi, dokazuje klavirski vložek v Memories, ki spomni na skandinavsko sofisticiranost (Malene Mortensen) in sklepna, edina vokalno obarvana, While she sleeps odpelje na jug k Joe & Maja Kolektiffu, ki je pred leti predstavil album Crno Bijelo. V While she sleeps Martina Furlan zgolj ob spremljavi Marka Čepaka Makija izvede baladni napev zasanjanega značaja, ki skupaj z glasbo, vpeto na album, ponikne v praznino tišine.

Odliki te zasedbe in še posebno kitarista sta gotovo tekoče fraziranje ter melodičnost. Oba izhajata iz tradicionalnih oblik, vendar so vanje primešani sodobni in inovativni kreativni postopki, ki pa se ne ozirajo za trendi. Prav zato zvenijo iskreno. Mehko, oblo, tiho, svetlo. Celoten album daje vtis valovanja, ki se odmika in primika, a le znotraj vnaprej določenega območja, kajti zunaj le-tega bi posegli v tuj prostor, ki morda za razliko od tega vzore išče nekje drugje in zato zveni precej drugače, kot ta planet, preprosto poimenovan Makia.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice