O glasbi s poslanstvom.
5. januar 2016
miro_kadoic_human_link

Miro Kadoić: Human Link

Rahel odmik od avtorjevega dosedanjega dela vključuje kanec več improvizacije in posledično večjo mero živosti.

 

Aquarius Records, 2015

Glasbenika, ki je bil vrsto let član Big Banda RTV Slovenija in ki v vse zasedbe, katerih vodja je, vabi slovenske glasbenike, najbrž ni potrebno pretirano predstavljati. Gre za Mira Kadoića, hrvaškega jazzovskega saksofonista, ki se je z glasbo pričel profesionalno ukvarjati že v 80-ih letih minulega stoletja. Takrat je sodeloval z blues zasedbami in vodilnimi pop-rock skupinami ter medtem vsa leta bil član ali vodja, komponist in aranžer za male jazz sestave. Sklada tudi klasično in filmsko glasbo, je prejemnik mnogih nagrad in zadnja leta deluje v Jazz orkestru HRT. Potem ko je z različnimi zasedbami posnel več avtorskih albumov, je na Human Link zbral zanimivo mednarodno bero instrumentalistov. Poleg Mira, ki skrbi za linije altovskega in sopranskega saksofona ter kitarista Ivana Kapca, so za svoje glasbeno orodje poprijeli Slovenci: pozavnist Matjaž Mikuletič, kontrabasist Nikola Matošić in pianista Blaž Jurjevčič ter Marko Črnčec, medtem ko je za bobne sedel eden vodilnih nemških jazzovskih glasbenikov, Matthias Daneck.

Prva kompozicija Cool Nature je nekoliko zadržana, uvedejo jo ritmična osnova, basovska podpora in klavirski leitmotiv, na katerega se nekoliko kasneje vključi Miro z glavno temo, da bi solistično taktirko predal Matošiću in kasneje Mikuletiču. Globlje kot se podajamo v glasbo, bolj se linije posameznih instrumentov med sabo prežemajo in energija narašča, vendar ima poslušalec kljub temu občutek, da je namen prve skladbe ogrevanje. Drug drugemu se umikajo spoštljivo, če ne celo strahospoštljivo, a se v nadaljevanju dopolnjujejo skladno in urejenost kmalu zamenja večja mera svobodnosti, ki nam dopušča podajanje v globine samih skladb, njihovih zgodb, moči, razigranosti … Morda je preskok rezultat obrata v Dark Matter, v kateri se glasbeniki razživijo in v glasbo vključijo rahlo kaotičnost, od katere se sicer z eksperimentalno Intermediate Space na določen način malce oddaljijo, vendar se kmalu vrnejo v tirnice, postavljene po njihovi meri. Kar se čuti, tudi v skladbi Island Chase, ognjeni kompoziciji, polni razigranosti, v kateri gostuje vokalistka Goga Kovačić, ki se Miru brezbesedno priključi v glavni temi. V Dark Energy v ospredje znova pride potreba po urejenosti in razbitosti na večdelnost, ki se tudi sicer pogostokrat kaže kot ena od značilnosti avtorjeve glasbe. Zadnje tri kompozicije s svojo umirjenostjo tvorijo posebno celoto. Nežna liričnost Voodoobuddha Nite povsem drugače prevzame poslušalca, podobno je z balado Sea of Tears, hrepenečo čustveno potovanje, ki v središče postavi žalobnost saksofona in kjer se različni obrazi vseh sodelujočih instrumentov dokončno spojijo v eno, s čimer nadaljujejo tudi v Blue Land, v kateri manjkajo le še vzkliki občinstva, saj se zdi, kot da igrajo v živo na odru katerega od mračnih jazzovskih klubov.

Gre za razvijajoč se glasbeni dosežek, ki se ponaša s celovitostjo, vendar ta kljub vsemu premore obilo raznolikosti. Human Link je izredno poln, a nikakor prepoln album, ki dokaj strogo sledi jazzovski tradiciji, pri čemer ni konservativen. Zaradi vnašanja svežih in modernih elementov zveni sodobno, a na način, da ne izgubi niti kančka svoje liričnosti in melodičnosti, ki sta osnova za poslušljivost. Na ta način ohranja glasbeno govorico Mira Kadoića, vendar nakazuje nekoliko drugačno pot, po kateri bo morda stopal v prihodnosti in v melodičnost vnesel nekaj več ritmike, ki že tu glasbi daje prav poseben pečat ter ustvari atmosfero, ki je bistvo podajanja v ta čarobni svet, saj nas izključno ta lahko odnese in ponese, tja daleč, kamor pač poželi srce …

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice