O glasbi s poslanstvom.
19. april 2016
jazz_ravne_jamzi_isc_zmaj_monika_novak_sabotnik

Jazz Ravne in JAMzi ISC Zmaj (fotografija: Monika Novak – Sabotnik)

Pogumen projekt hrabrih ljudi, ki se ne bojijo napak. Zato pa tudi obetajo, kajti pomanjkljivosti je vedno mogoče odpraviti.

 

12. april 2016 / Center kulture Španski borci, Ljubljana

V okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jih že tradicionalno organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, je potekala tudi koncertna promocija albuma Marko skače v izvedbi instrumentalistov mladinskega orkestra Jazz Ravne in mladinskega pevskega zbora JAMzi Kulturnega društva ISC Zmaj iz Celovca. Prvi delujejo pod mentorstvom Sama Kolarja in drugi pod dirigentsko palico Edija Oražeta, pomemben prispevek pa sta dala tudi bobnar Gašper Obšteter in vodja delavnic, na katerih so se mladi priučili veščin improvizacije, ter avtor vseh aranžmajev Igor Bezget. Gre za izbor otroških ljudskih skladb, ki so jih priredili v jazzovskem duhu in vanj primešali vplive drugih žanrov ter tako skladbam nadeli novo podobo. Slednja vsakemu posamezniku omogoča izražanje lastnega pogleda na glasbo, ki ga ima možnost izživeti skozi solistični vložek.

Na koncertu, kjer je odru zavladalo neprestano gibanje, so bili v ospredju otroci, zato se je tudi Igor kot instrumentalist držal nekoliko nazaj in jih le pospremil ter jim omogočil, da v kar najboljši luči pokažejo priučene veščine. Osrednje dogajanje je bilo na desni strani odra med instrumentalisti Jazz Ravne, medtem ko so v njihovo igro vstopali člani zbora JAMzi in v glasbo vnesli ljudskost. Vlogi vsakega od njiju sta se preželi in soustvarili celovito glasbeno izkušnjo, kakršni slovensko občinstvo nima prav pogosto prisostvovati. Vsi, ki so stali na odru, tam niso bili zato, da bi dosegli intonančno ali muzikalično perfektnost, temveč gre razlog iskati v dejstvu, da so si tam iz tega ali onega razloga preprosto želeli biti. Zaradi izkušnje, prijetnega večera, koncertiranja ali nemara česa tretjega. Zato, da bi v instrument ali svoj glas usmerili lastno energijo in iz njega zvabili posamezne tone, ki bi nekaj povedali. Zgodbo, ki bo le njihova, a se bo morda v njej našel še kdo. Nekateri so bili pri tem nadvse prepričljivi, drugi nekoliko manj, marsikoga se je slišalo slabo, ker se je umaknil v ozadje, čeprav bi moral zasijati v ospredju. V tem in podobnih zagatah, se skrivajo napake, če jih imenujemo tako, vendar bistvo predstavljata sama izkušnja in priložnost, da glasbo smejo čutiti po svoje. Ter jo, še pomembneje, soustvarjati.

In prav to je tisto, česar mladi v glasbenih šolah pogosto ne dobijo navkljub pričakovanjem, in zaradi česar jih mnogo razočarano odloži instrument ter se k njemu ne vrne prav kmalu ali sploh ne. A vendar zmoti in začudi dejstvo, da je bila dvorana bolj ali manj prazna tudi ob koncertu tega tipa, ki bi si podporo zaslužil že samo zaradi inovativnosti in poguma. Verjetno se ljudem preprosto ni dalo prekiniti običajnega torkovega večernega rituala, vendar s tem večina izgubi pravico do jadikovanja nad tem, da mladi dandanes ničesar ne počnejo in da nimajo nobenih zanimanj. Obstajajo namreč izjeme. Zato se je potrebno vprašati, kako bi ti otroci rasli in napredovali, če ob sebi ne bi imeli požrtvovalnih odraslih, polnih zaupanja vanje. Življenje je kompromis in sobivali bomo lahko le takrat, ko bodo mladi znali prisluhniti zgodbam starejših in se starejši ozreti po dejavnostih mladih. In če kaj, je glasba od nekdaj spajala. Tudi v tem primeru, le da je za mnoge njen nauk žal ostal nerazkrit.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice