O glasbi s poslanstvom.
18. december 2018

Tiha misel / Jazzetna album leta 2018

 

Nika Solce (fotografija: Janez Marolt)

V njej bije tiha misel in jo vabi v nedrja. Poezije, glasbe, občutenja življenja. Kajti brez njih je vse le mimobežen stih, vržen v veter. Brezsmiselnost bivanja, v katerem je vse težje najti mir, upanje, hrepenenja. Zato Nika Solce živi v polnem pomenu in v zavetju lastne osame prisluškuje, kaj ji šepetajo zvezde ter se zbližuje s tistimi, ki vabijo na potovanja. Kajti bolj kot vse, se zaveda, da smo le utrinek. Utrinek, ki za trenutek zablesti in brž zatem že odide v pozabo.

 

Opredeljuje jo dvojnost. Kajti deluje na področju lutkarstva in glasbe, pri čemer ustvarja tako za otroke kot odrasle. In tudi tu se podaja v zavetje divjih balkanskih ritmov v prav enaki meri kot se prepušča indijskim duhovnim pesmim. Še vedno jo pomnimo po sodelovanju z indijsko vokalistko Sabiho Khan, ki se je pridružila številnim glasbenikom, s katerimi je izvedla projekt Zamee: An Indo-Balkan Music Project in poslušalstvo popeljala na pot. Vendar imajo zanjo posebno mesto besede, ki so skoraj posvečene. Zato rada poseže po stihih tako Franceta Prešerna kot Ferija Lainščka, a še posebno tragičnega Srečka Kosovela, največjega modreca med mladeniči, ki so odšli prezgodaj. Potem ko so njegove otrokom namenjene misli zazvenele na albumu Nesem sončnico na rami, se je rodila Tiha misel, glasbeno potovanje po tem in onem svetu, pri čemer imamo v mislih tako zunanja kot notranja potovanja, tako tista tu kot ona tam in prav tako ta naša kot ona vseh ostalih, medtem ko prestol pravzaprav zavzema tišina, iz katere se glasba tudi rodi. Navsezadnje vse diha v ravnovesju in je povezano v sozvočje, kot pravi tudi Nika sama, za katero se zdi, da vedno išče luč v temi. Povabili smo jo k razmišljanju o tišini, odzvenu glasbene misli, iskanju sebe v svetu, kulturi, družbi, življenju in še čem, pri čemer smo za izhodišče izbrali posamezne izseke iz stihov Srečka Kosovela, vpetih na album Tiha misal, ki ga ob tej priložnosti, ko zahaja in se od nas poslavlja še eno leto, izbiramo za enega od treh Jazzetna albumov leta 2018.

»Tople zvezde padajo na polja.« (Impresija I)

Nežni toni hunga pričarajo spomladansko atmosfero in mehko sedajo na dušo, kot seme dreves ali regratove lučke, ki puhasto letijo po zraku ter nežno padajo na zemljo. Rada imam pomlad in občutke, ki se rodijo skupaj z njo. Radostno prebujanje, brstenje, novo življenje … veselim se toplote in svetlobe sonca. S priprtimi očmi blaženo opazujem vso to neskončno lepoto okrog sebe in v nosnice vlečem opojni vonj pomladi.

»… duša odblestela z zlatim je sijajem.« (Tiha misel)

Življenje je kot utrinek, švigajoč čez nebo. Zablestimo za kratek trenutek in odblestimo v večnost.

»… a še tišja je ljubezen …« (Vse je tiho)

Ljudje zganjamo hrup, da je tišina postala redko in dragoceno blago, vendar je medsebojno vse povezano ter prepleteno in tega se lahko zavemo le v tišini. V pesem sem vtkala obilo tišine, saj pričara intimno vzdušje.

»Ugrezam se v dihanje modrine brez tal. /…/ … grem med soncem kot med spomini.« (Sonce na travi)

Glasbo ustvarjam intuitivno, iz tistega dela, ki deluje nekje v podzavesti. Zato so pesmi, ki sem jih izbrala za album, povezane z dojemanjem sveta tako znotraj kot zunaj mene. Povezane so z vsem, kar mi je blizu in po čemer hrepenim. Veliko jih ohranja vez z naravo, kajti v naravi se uspem ustaviti, prisluhniti, povezati. »Sonce na travi mehko zeleni. Ah ves svet je zelen in moder. In moje srce kor prozoren sinji kristal.« Kako lepo to opiše Srečko! In tako čutim tudi sama … ko sem v trenutku, ko se umirim, je kot da bi se zabrisala meja med notranjim in zunanjim svetom. Takrat moja zavest postane čista kot prosojen sinji kristal in se razpne čez nebo. Ko pojem, se velikokrat počutim natanko tako.

»… in samo jaz sem tu ostal v tihem tem kraju.« (Cesta samotnih)

Za ustvarjanje in za razmišljanje potrebujem mir ter tišino. Samota je zame postala nuja, rada sem sama, saj se takrat rodi največ zamisli in lahko ustvarim nekaj povsem novega. Vendar biti sam ni enako kot biti osamljen. Sama hrepenim po samoti, ker imam še mnogo zamisli, ki jih želim udejanjiti. Ko enkrat najdeš tisto, kar je resnično tvoje, kar te izpolnjuje, se ti življenje pravzaprav niti ne zdi vredno, če tega ne počneš. Glasba je zame moj smisel in moj kompas.

»Jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam.« (Moja velika nada)

Rada potujem, spoznavam nove kraje in nove ljudi. V prihajajočem letu bom znova sodelovala s številnimi glasbeniki z različnih koncev sveta, ki jim je moja glasba blizu. Zelo me veseli dejstvo, da se Tiha misel vrti in potuje po Evropi, pa tudi že v Avstraliji, Kanadi, Angliji, Izraelu, Ameriki in po Balkanu … prej ali slej pojdem za njo tudi sama.

»Sredi noči, ko bori vzvršijo, ko se drevesa iz sanj prebudijo, kadar gre veter čez polje, se prebudi moje srce.« (Sredi noči)

Moja najljubša pesem na albumu … kalimba in kontrabas ustvarjata imenitno podlago ter mistično nočno atmosfero, ki je kot nalašč za poezijo o pripovedovanju večnosti in povezanosti z onstranstvom. Ponoči je ta vez najmočnejša. Morda zato, ker je več miru in ker zaradi odsotnosti svetlobe zremo v vesolje. Indijski mistiki pravijo, da je človek sposoben svojo zavest združiti s kozmično in da šele takrat zares spozna, kaj je Življenje.

»Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi: če usoda ustavi mu korak, on se ji zoperstavi.« (Vihar, vihar)

Pred dvema letoma, ko sem uglasbila pesmi Srečka Kosovela za otroke in je bil album Nesem sončnico na rami nared za tisk, sem zbolela. Dobila sem izredno visoko vročino in ponoči sem mislila, da morda ne bom zdržala do jutra. V tistih urah sem natanko videla svoje življenjske prioritete. Od vsega me je namreč najbolj skrbelo, da svojim domačim ne bom uspela naročiti, naj natisnejo album, če slučajno umrem. In da je to zame življenjskega pomena. Zjutraj sem bila že zdrava, vročine ni bilo več, vendar je ostalo spoznanje o tem, kako krhko je življenje in kolikšno vrednost ima zame glasba. Album Tiha misel je še en korak naprej na moji poti, a me čaka še kar nekaj izzivov.

 

Preberite tudi recenzijo albuma Tiha misel Nike Solce.

Nina Novak

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr.; Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice