O glasbi s poslanstvom.
8. januar 2019

Oberdixie Band: Oberdixie

Nenavaden spoj domačega in tujega.

 

Samozaložba, 2018

Kadar se združijo glasbeniki bogatih izkušenj in raznolikih izhodišč, med katerimi pa vendar obstajajo stične točke, gre razloge običajno iskati v novih izzivih, v katerih vidijo priložnost za drugačno izražanje. Lahko bi dejali, da je tako tudi z Oberdixie Bandom, katerega člani so Dominik Krajnčan na trobenti, Tomaž Zevnik na klarinetu, Marjan Petrej na pozavni, Gašper Kržmanc na kitari in banju, Goran Krmac na tubi ter Jani Šalamon na bobnih in tolkalih. Vsi ti so se odločili svojo glasbeno radovednost potešiti s spojem navidezno nezdružljivega, vendar ob podrobnejšem pregledu zlahka pridemo do zaključka, kako majhen je svet in kako podobni smo si vsi, pa čeprav živimo vsak na svojem koncu. Izhodišče Oberdixie Banda namreč predstavlja narodnozabavna glasba, s poudarkom na polki bratov Slavka in Vilka Avsenika, ter dixieland koračnice, pri čemer je zanimivo, da sta obe zvrsti dvodobni.

Dvojnost se prav tako kaže skozi druge dimenzije, saj gre za dva časovna in prostorska okvira, pri čemer je eden bolj ali manj osredotočen na zabavo in drugi na premagovanje rasne segregacije temnopoltih delavcev – vsaj izhodišče je takšno –, medtem ko oba žanra premoreta mešanje raznolikih vplivov. Dixieland predstavlja izhodišče jazzovskim začetkom, ki so posledica trka različnih kultur, glasba bratov Avsenik pa izhaja iz slovenske melodike, obogatene s primesmi operetne in lahkotne ter zabavne evropske glasbe. Ta prehajanja so prav tako del prvenca zasedbe, katere vodja je Jani Šalamon, saj se izvor skladb medsebojno meša, a so te prirejene enotno. Iz slovenskega okolja izhajajo Na Golici, Lepo je biti muzikant, Na Robleku in dve priredbi v nemščini, Es ist so schön ein Musikant zu sein in Hoch Auf Den Bergeshöh’n. Večina ostalih izvira v močvirnati delti Misisipija, med katerimi so legendarni napevi Hello Dolly, What a Wonderful World, When the Saints Go Marching In, Summertime ali Mack the Knife.

Melodije vseh njih ostajajo prepoznavne, ritmična osnova značilna tako za en kot drugi žanr, medtem ko izraznost omogočajo solistične linije. V večini primerov gre sicer za poln, kompakten, bogat zvok, vendar nekaj njih dopušča večjo mero svobodnosti, med njimi Na Robleku, kjer v ospredje pride Dominik Krajnčan, in toliko bolj Summertime, v kateri zablesti Tomaž Zevnik, podobno pa je z Mack the Knife. Neredki so vokalni vložki glasbenikov, ki te skladbe naredijo še poljudnejše, denimo Bourbon Street Parade in It’s a Long Way to Tipperary, v What a Wonderful World pa gostuje Oto Pestner, pevec, za katerega se marsikdaj zdi, da vsaj v svoji solistični karieri ni imel možnosti zares izpeti svojega talenta. Drugače je z instrumentalisti, ki vsaj v tem primeru prevzamejo vsak svojo vlogo; Šalamon je vodnik, Kržmanc sledilec, Krmac ju oba dopolnjuje, Petrej nadgradi, Krajnčan povede in Zevnik obarva celoto. Prav zaradi vsega naštetega bi težko trdili, da je vloga Oberdixie Banda posebna, je pa gotovo izvirna v sami kombinaciji. Skladbe namreč ponujajo pribežališče v lepši, imaginarni svet, v katerem kljub vsemu zlahka uzremo del našega vsakdanjika. Ponujajo nam kanec nostalgije in zabave ter sprostitve in nas pripravijo na tisto več, kar prav ti glasbeniki počnejo že za naslednjim vogalom. Vprašanje je torej le, ali jim želimo slediti.

Nina Novak

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr.; Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice