O glasbi s poslanstvom.
21. julij 2015
omar_sosa_senses

Omar Sosa: Senses: Solo Piano

Kompozicije Omarja Sose so, vsaj kadar nežno drsi po klavirski tipkovnici v samoti, vselej nagovarjanje pojoče duše čustvenega vrelca. So spiritualno valovanje, ki prebudi vznesenost. Sanjarjenja in večna iskanja.

 

Otá Records, 2014

Že uvodni takti albuma Senses: Solo Piano poslušalca zazibljejo v meditativna občutja in mu dajo slutiti, da ga čaka prijetno, nežno in milo glasbeno-duhovno popotovanje, zaradi katerega bo nazadnje postal boljši človek. Da gre za pianista in skladatelja Omarja Soso spoznamo nemudoma, saj v nas budi spomin na njegov prejšnji solistični album Calma: Solo Piano & I… Vendar tega na Kubi rojenega glasbenika mnogi poznajo po razgibanih in energično nabitih etno-jazzovskih koncertih, medtem ko njegova samotna nežna ljubljenja s klavirjem ostajajo manj zapažena. Na škodo duhovnih iskalcev, iskalcev lepote in naravnosti v tem vse bolj robotiziranem svetu. Malo je umetnikov, ki bi na tako tenkočuten in pretanjen način odstirali tančico lastne duše in jo razkrivali na način, ki bo blizu vsakomur, če le želi ugledati skrito, se mu posvetiti in z novim znanjem o sebi postati močnejši. Album je plod eksperimentiranja, kajti povabljen je bil v rezidenco EMPAC, kjer je skupaj z zimbabvejsko plesalko in koreografinjo Noro Chipaumire sestavil plesno-gledališki performans Miriam.

Že v naslovu obeh uvodnih kompozicij, Sun Shower (tuš sonca) in Peaceful Shadow (okno miru), se skriva simbolika. Obe nežno podajata roko in vabita na pot, ki se s tretjo skladbo Looking Both Ways (iskanje v obeh smereh) spusti do globin naše lastne duše, kjer se skriva tudi temačnost. A četudi nas svetloba vleče navzgor, daleč od lastnih napak, moramo biti vztrajni. Moramo grebsti in praskati, da bi premagali notranje strahove in ovire. In vzdržati naslednjo, tiho in nekoliko mračno, 3.25. Čas, ki nam je na voljo, da se sprijaznimo s svojo nezmotljivostjo in nepopolnostjo. Despacio (v španščini počasi) postanemo Humility (ponižni). Vendar senca oblakov (Shadow of Clouds) še ne bo izginila, saj še nismo prispeli do konca poti. Celo nasprotno, umetnik nam bo naklonil Dark Tango in the Morning (temni jutranji tango) in Two Sides od Autumn (dve plati jeseni). A vendar bo nazadnje prevladala svetloba na nebu (Light in the Sky) in zavzela naše misli (Pensamientos). V kakšnih odtenkih, je odvisno od našega počutja in interpretacije samih kompozicij. Zdi se, da je teh toliko, kolikor je poslušalcev, a si bodo ti vsaj v nečem enotni: klavirska lirika Omarja Sose je tiha. Kajti da bi lahko slišali sebe, sta potrebni molčečnost in osredotočenost. Tudi samota.

Njegove solistične kompozicije se vselej dotikajo različnih čustvenih odtenkov, od sivine in potrtosti do nemira ob rojevanju novega. A se te vselej porodijo v človeku samem. Sosa je svet, dandanes temelječ na čutilih, ki delujejo navzven, obrnil. Njegov svet in njegova potovanja so vselej iskanja navznoter. Kajti svet sestavlja (tudi) človek. In človek je energijsko, čustveno bitje, od katerega se pričakujeta dobrota, v kateri bo zmogel ugledati srečo, in neprestana rast. Zato njegova glasba ne dopušča potlačevanja čustev. Kdor ni pripravljen na zadajanje ran samemu sebi, ran, iz katerih izkrvavi vse (mračnjaštvo), kar v človeka ne sodi, se solističnim albumom tega velikega umetnika ne bo mogel predati in bo v njih zmožen ugledati le liriko nizov trenutkov, ki jih ne bo nikdar tudi razumel. Le praznino in tišino, ki bosta zanju ostajala molčeča in prazna. A kdor se zaveda, da sreča prihaja iz razumevanja, dojemanja in kdaj tudi spreminjanja, ki ni vselej lahko, ga bo Senses s svojo glasbo razgalil. Golota, ki jo te kompozicije postavljajo na ogled, vodi v intimen odnos z umetnikom samim in predvsem z lastno dušo. Pot je dolga, a kdor vztraja, je nazadnje nagrajen s spokojnostjo. Glasba postane človekov sopotnik, nič več učitelj, saj neubesedljiva globina teh preprostih, a tako lepih skladb nenehno postavlja na prestol duhovnost in ljubezen.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice