O glasbi s poslanstvom.
22. marec 2016
rok_zalokar_trio_vol2

Rok Zalokar trio: Vol. 2

Izredno prijazna, mehka in nekoliko zasanjana glasba klavirskega tria poslušalca lahko odvede v izkustva drugačnosti, a ga nazadnje vrne na isto mesto, le notranje globoko spremenjenega.

 

Samozaložba, 2016

Na področju slovenskega jazza zadnja leta, morebiti desetletje, vlada pretirano ekstremistično naravnana tendenca po eksperimentiranju in inovativnosti, ki izpodbija tradicionalne jazzovske oblike. Rok Zalokar trio, ki ga sestavljajo pianist Rok Zalokar, basist Dejan Hudoklin (oba sta zadnja leta preživela na študiju v Rotterdamu na Nizozemskem) in bobnar Jože Cesar, je že s prvencem Vol. 1 dokazal, da vešče združuje obe smeri. Da drugi album predstavlja nadaljevanje prvega nakazujeta tako naslov – Vol. 2 – kot nadvse slikovita vizualna podoba, ki tokrat (po ušesu) na belo podlago postavlja srce. A to srce je mogoče priključiti na elektriko, v čemer se skriva simbolika, prav tako v mehki oranžni barvi, ki za razliko od prejšnje, modre, izpričuje več topline. Vse opisano izraža zvestobo do zgodbe, ki jo ustvarjajo in ji sledijo, a v tem gre uzreti tudi združevanje naravnosti in prvinskosti z modernostjo ter tehnološkim napredkom, ki se kaže v dejstvu, da trio jazzovsko glasbo bogati z vplivi klasične glasbe, fusiona, rocka, atmosferične in elektronske glasbe, medtem ko v posamezne skladbe vpleta improvizacijske dele ter jih nadgrajuje z mnogimi efekti in elektronskimi pomagali. In prav ti so zaslužni za slikanje raznolikih razpoloženjskih odtenkov.

Album zveni celovito, pri čemer gre največ zaslug pripisati prežemanju instrumentalistov, ki so del stalne postave zasedbe, kar pri nas ni najbolj običajno. In četudi je od samega začetka pa vse do zadnjih taktov jasno, da je v središče postavljen klavir, medtem ko bas in bobni sledijo poti, ki jim jo nakazuje, so vendar pogosti odseki, v katerih je basovska linija poudarjena in postavljena v ospredje. Le-ta pogosto sloni na ponavljajočih se odsekih, ki ustvarjajo hipnotično vzdušje. Tipična predstavnica tovrstnih skladb je …old school in morda v določenih pogledih tudi nadvse lirična i hope, soon. Trio je znan po kombinacijah delov, ki se med seboj razlikujejo po tempu in po številnih obratih, ki te posamezne dele vendar spojijo v kompaktno celoto. Izjema je nekoliko bolj eksperimentalno naravnana prelude for towel, sheet & plastic bag. Sicer že uvodna skladba heart wants to be good zveni nekoliko nadrealistično in odpre ušesa novim zvočnim prostorom. Prav zato je v primeru Rok Zalokar tria elektronika v službi bogatenja in ne skrunjenja glasbe, pri čemer so v slovenskem prostoru dokaj redki. Nasprotje predstavljajo kompozicije, v katerih je izrazit vpliv klasične glasbe, kakršne so denimo i’m… z nekaj bluesovskega vzdušja ali same river.

V središču tega izdelka je zagotovo atmosferično izkustvo, ki glasbo postavlja v prostor praznine (beline), kot je to pogosto v navadi jazzovskim klavirskim triom s severa Evrope. Takšna sta denimo nekdanji Esbjörn Svensson trio, ki je žal umolknil vse prerano, ali nekoliko mlajši In The Country, čigar zvoku se močno približa skladba homebound. Elektronska pomagala med subtilno glasbeno tkivo vnašajo trše odseke, a tudi v teh prevladajo mehkoba, nežnost, čutnost, ki bi ju morda lahko označili kar za sinonim tria. Z ozirom na žanrsko širino, ki jo poslušalec lahko zazna v njihovi glasbi, kompozicije vabijo k lebdenju. Glasba tega tria se včasih zazdi kot privid, ki se razrašča, a se lahko že v naslednjem trenutku razblini. V večnost, nemara praznino. Belino.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice