O glasbi s poslanstvom.
3. maj 2016
tone_jansa_quartet_long_way

Tone Janša Quartet: Long way

Klasični avtorski izdelek saksofonista, flavtista in komponista, ki s svojo preprostostjo zmore pridobiti marsikakšnega jazzovskega navdušenca več in hkrati navdušiti tudi veliko zahtevnejše poslušalce, ki se ne zadovoljilo z golo melodiko.

 

ZKP RTV Slovenija, 2016

Glasbenik, ki je v Gradcu študiral klasični in jazz saksofon, svoje izobraževanje nadaljeval na Berklee College of Music v Bostonu ter kasneje študiral še kompozicijo na Visoki šoli za glasbo, prav tako v Gradcu, kjer je v kasnejših letih tudi poučeval, je vse do upokojitve leta 2004 deloval kot redni član Big Banda RTV Slovenija. Ob tem je svoje izvajalske in skladateljske veščine razvijal skozi lastni kvartet ter z njim posnel vrsto albumov, med drugim tudi dva z ameriškim trobentačem Woodyjem Shawom, ki sta mu zagotovila reputacijo v svetu, saj je slednji med svoj repertoar uvrstil kar deset kompozicij Toneta Janše. Kvartet se je s Shawom, ki ga je revija Down beat v takratnem obdobju proglasila za najboljšega glasbenika na svetu, odpravil na evropsko turnejo, medtem ko je samostojno koncertiral tudi s Freddiejem Hubbardom. Postava zasedbe se je v vseh letih delovanja nekoliko spremenila. Na albumu Long way muzicirata dva dolgoletna sodelavca in tesna prijatelja tega saksofonista ter flavtista, bobnar Drago Gajo in pianist Renato Chicco, pridružil pa se jim je tudi avstrijski “čudežni deček”, ki operira s kontrabasom, dopolnjujoč ritem sekcijo, Philipp Zarfl.

Osrednje dogajanje je nedvomno rezervirano za Toneta Janšo, ki ima v rokah vse niti glasbene govorice, medtem ko ga ostali trije največkrat le podpirajo in mu občasno omogočijo premor ali umik, v katerem se prikradejo v ospredje, vendar pripovedi na nadaljujejo. Težko bi trdili, da jo prekinejo, a jo zagotovo dopolnijo na nek svoj, nekoliko umaknjen način, dokler besede znova ne prevzame Janša. Že naslovna kompozicija Long way sodi v ta opis, a tudi Theoxenia. Avtor z izrednim občutkom za fraziranje poda nadvse mehke teme, ki pa jih marsikdaj skozi izvajalske veščine preobrazi v nekoliko bolj divje in strastnejše, kakršni so deli skladbe Hoax, tudi Interior sound ali precej bolj odprte in svobodomiselnejše Po jezeru, ki jo je priredil v duhu Archieja Sheppa in sorodnih glasbenikov, odpirajoč meje poslušalčevega duha. Strnjenost glasbenih gradnikov razbije z muziciranjem na flavto, v katerih zveni kanček tradicionalnejše in morda celo nekoliko bolj razgibano, tudi mehkeje in na trenutke bolj nežno ter, simbolično, ožje. Cage je ob Ballad of hunch najtradicionalnejša skladba na albumu, ki jo lepo dopolni solo vložek Renata Chicca na klavirju, medtem ko Morning light povezuje oba obraza tega nadvse plodnega avtorja in odličnega pihalca.

Prepoznaven znak tega izjemnega glasbenika, danes žal zapostavljenega, če ne celo pozabljenega, je samosvoj avtorski pristop, ki daje poudarek raziskovanju solističnih improvizacij, vpetih v tradicionalne jazzovske oblike in izreden občutek za glasbeni tok, ki ga delata svetovljanskega ne le v glasbenem smislu, temveč zlasti in predvsem v duhu. Long way to znova potrjuje in dokazuje, saj je eden tistih albumov, ki bolj klasični, neagresivni in celoviti ne bi mogli biti, a po drugi strani bi težko bili tudi bolj svobodomiselni, razgibani in zanimivi … Gre za zares vrhunski obraz slovenske ustvarjalnosti!

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice