O glasbi s poslanstvom.
17, oktober 2017

Tori Tango: for one touch

Tenkočutno in strastno, muzikalno, a spevno glasbeno svetovljanstvo.

 

Klopotec, 2016

Zasavski harmonikar Jure Tori premore izredno žanrsko širino, zaradi katere zmore vsako glasbeno obliko približati tudi manj zahtevnemu poslušalcu, a ne na račun popuščanja nivoja muziciranja, kar je odlika le redkih glasbenikov. Druga posebnost njegovega ustvarjanja je, da je za razliko od številnih slovenskih jazzovskih izvajalcev manj viden v projektih drugih avtorjev, zato pa se skoraj izključno posveča lastnim obrazom avtorskega izražanja. V preteklosti smo ga in ga še lahko slišimo v edinstvenih Orlekih, zasedbi Flora & Paris, prav tako kot avtorja filmske glasbe. A kljub temu morda najposebnejše mesto zavzema sodelovanje z graškim kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem, s katerim sta sprva nastopala v duetu, da se jima je nekaj let zatem pridružil slovenskemu občinstvu dobro znani kubanski kitarist, živeč v Sloveniji, Ariel Cubria. Za potrebe Tori Tanga je nazadnje vstopil še avstrijski violinist Kurt Bauer, ki skladbam prida tiste nepogrešljive, strastne in hrepeneče, tožeče prvine tanga. for one touch, povečini Torijev avtorski izdelek – tri skladbe je prispeval Ariel Cubria –, tako predstavlja osnovo slovenskemu repertoarju tanga, saj pred njim lahko govorimo le o poustvarjanju, in že zato odstopa od standardiziranih struj te argentinske glasbene oblike.

Drugi razlog gre iskati v avtorjevi vpetosti tako v popularne kot tradicionalne, jazzovske in improvizacijske kanone, ki jih je mogoče čutiti tudi na tej izdaji. Četudi ni nobenega dvoma, da kompozicije primarno lahko uvrstimo v tango, saj premorejo njegove ritmične komponente, ki gredo običajno z roko v roki s plesom in zanj značilnim gibanjem, večina njih v sebi nosi poljudnost, najpogosteje prisotno v ljudski glasbi. Poleg tega so osnovne teme izjemno spevne, spevnost pa je temelj popularnih zvrsti, prav tako ponavljanje oziroma vračanje k njim, vendar jih v tem primeru povezujejo improvizacijski solistični vložki, marsikdaj tudi v vlogi uvodnikov. Primeri tega bi lahko bile Rambling Man, The Letter, Jutranji svit, Habanera del puerto in Sanque nero. Iz opisanega modela vsekakor odstopa vokalna En blanco, ki jo odpoje Cubria in zveni globoko, prav tako virtuoznejša in melanholiji zavezana La vittoria, v kateri Tori sede za klavir, kot tudi v prej omenjeni, ki prav tako premore nekaj spremljevalnih vokalnih vložkov. Torijeve kompozicije so sicer v precejšnji meri obarvane osebno. Ker smo ga v preteklosti večkrat slišali tudi kot avtorja ambientalne glasbe, s katero je pospremil pesniške recitale, ne sme presenetiti, da je Born in the Storm nastala po navdihu poezije Rudija Medveda. A še večjo inspiracijo mu predstavlja Zasavje, zato je sklepna skladba posvečena tem rudarskim krajem, kjer Jure od nekdaj živi in ustvarja. Specifično okolje ga je gotovo zaznamovalo in ga oblikovalo, zato mu ostaja zvest, četudi po glasbeni plati ostaja svetovljan, kar je čutiti že v izbiri glasbenikov, a še bolj v soustvarjeni zvočnosti. Na trenutke nam namreč for one touch prikliče v spomin enega najprepoznavnejših harmonikarjev tega časa Richarda Galliana.

Gre za eno redkih izdaj, na katerih so si sodelujoči glasbeniki povsem enakovredni in vsak doprinese svoj delček v končni glasbeni mozaik. Tori kot večinski avtor razvija ritmične pasaže in daje kompozicijam barvo, Oberleiter prav te poglobi in dopolni, Cubria jih razbije in zmehča, medtem ko Bauer vanje vnaša čutnost in jih umesti v estetsko celoto. S tem je zaokroženost zvočne podobe, premierno predstavljene na Accordion festivalu na Dunaju, a vznikle v filmu Vaje v objemu Metoda Pevca, dovršena v tej meri, da se ji brez vsakršnih zadržkov lahko predamo do zadnjega tona.

Nina Novak

Podprite Jazzopis, edini slovenski časopis o jazzu
Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice