O glasbi s poslanstvom.
29. maj 2018

Vesna Pisarović: Naša velika pjesmarica / The Great Yugoslav Songbook

Povezovanje preteklosti s sedanjostjo, popularne glasbe z jazzom in zahoda z območjem Jugoslavije.

PDV Records, 2016

Redko se prigodi, da glasbenik namerno opusti uspešno kariero znotraj pop glasbe, ki že sama po sebi skuša biti všečna množicam in čim lahkotnejša ter poslušljiva, kar posledično pomeni, da je zmožna vedno znova vzbuditi pozornost širše javnosti. To pa bi težko rekli za jazz glasbo, ki še vedno vsaj v večini primerov sledi visokim estetskim, tudi vsebinskim kriterijem, zaradi česar si je prislužila naziv glasba sladokuscev. Za takšen preobrat se gotovo odločijo le tisti, ki ta žanr vzljubijo z vsem srcem in so hkrati dovolj močni ter pogumni, da si upajo odpluti v neznano. Prav tako vzdržljivi, da prenesejo vse kritike tistih manj dojemljivih poslušalcev, ki jih gre zagotovo pričakovati brez najmanjšega dvoma. Pri nas bi bila primer tega Sandra Klemm, medtem ko se je Vesna Pisarović, ki je zablestela s priredbo italijanske skladbe Letras y cancíon para escuchar, preimenovane v Da znaš, in je na prelomu tisočletja zastopala Hrvaško celo na Evrosongu, morda spreobrnila še bolj drastično. V nekem trenutku je preprosto umolknila in izostala. Izkazalo se je, da je odšla na študij jazz petja v Den Haag, izobraževanje nadaljevala v Londonu, nakar se je ustalila v Berlinu, kjer nastopa po klubih in sledi vzgibom, ki so se v njej porodili na koncertu Petra Brötzmanna, kjer je dejansko začutila, katera pot je zanjo prava pot. Pri tem so se ji pridružili pianist Chris Abrahams, kontrabasist Greg Cohen, bobnar Tony Buck, saksofonist Francesco Bigoni, pozavnist Gerhard Gschlößl in Dieb 13 na elektroniki ter gramofonu. To samo po sebi niti ne bi bilo nenavadno; v jazzu so, vemo, mednarodna sodelovanja stalnica – če bi izvajali angleške standarde ali njene avtorske skladbe, morda kakšno tudi v hrvaščini. A ker tuji glasbeniki igrajo priredbe skladb, ki veljajo za dokumente polpretekle zgodovine neke druge države, drugega političnega sistema in izražajo druge miselne ustroje, s svojo igro zagotavljajo določeno mero kakovosti, saj to srečamo le izjemoma.

Kljub novemu življenju pa Vesna Pisarović sebe in svojega preteklega dela ne zanika, zato Naša velika pjesmarica / The Great Yugoslav Songbook povezuje oba dosedanja obraza njenega glasbenega udejstvovanja. Gre namreč za skladbe med petdesetimi in sedemdesetimi leti minulega stoletja, ko se je hrvaška glasba, podobno kot slovenska, opirala na tuje skladbe, prevedene in prirejene v hrvaščino (oziroma slovenščino). Te so se izvajale ob spremljavi velikih revijskih orkestrov, pevci in pevke so bili najpogosteje kar izbrani in povabljeni k interpretaciji posamičnih skladb, medtem ko so se te na festivalih izvajale v alteracijah, kar je omogočalo, da se poslušalec dejansko posveti sami skladbi in ne glasbeniku. Gre seveda za čas, ko so prevladovale francoske šansone, italijanski šlagerji, plesni swing in v twist zazrte melodije. Nekoliko kasneje, ko so tuje skladatelje nadomestili domači avtorji, so besedila pogosto pisali pesniki, a v začetnih povojih v veliki meri ohranili zakonitosti, ki so veljale na tujem. Čeprav gre za še danes nadvse priljubljen in še vedno pomljiv repertoar celo pri nekoliko mlajši generaciji, se ta izvaja samo ob redkih priložnostih, medtem ko zabeležen sploh ni prav pogosto. Poskus tega je bil album Autobus Calypso zasedbe Cubismo pred dobrim desetletjem, na katerem so latino spojili z vokalnimi gosti pretežno starejše generacije in skupina Swingers s projektom … samo jednom se ljubi, ki je k sodelovanju povabila nekoliko mlajšo generacijo ter priredila skladbe Ive Robića. V obeh primerih gre torej prej za reinterpretacije kot za poskus oživitve posamičnih skladb, medtem ko so Vesni Pisarović, ki je hkrati tudi avtorica aranžmajev, te poslužile kot izhodišče za povsem novo glasbeno platformo. Pri tem je izbrala nekaj mainstreamovskih del, kakršne so Bijela lađa plovi morem, ki jo je v originalu izvedel Zvonimir Krkljuš, znamenita Sve što znaš o meni Arsena Dedića, ki je v letih obstoja dobila že nešteto preoblek, in slovenskemu občinstvu izredno dobro znana Ne prižigaj luči v temi Jožeta Privška, ki je v zadnjem desetletju najbolj zaživela v interpretaciji Nine Strnad in Petra Miheliča ter zasedbe Bossa de Novo, medtem ko v tem primeru nosi naslov Ne pali svjetla u sumrak. Na drugi strani je posegla po manj znanih melodijah, na nek način nekoliko potisnjenih na obrobje, vendar zato nič manj tako glasbeno kot besedilno izraznih, denimo Ti si obala ta, Nemam te ali Svemu dođe kraj. Med njimi je tudi Moj dilbere, edina bosanska tradicionalna skladba, ki sodi v zakladnico sevdalink, ter dva italijanska prepeva Ivana Krimova. Gre seveda za psevdonim Arsena Dedića, ki je v hrvaščino prenesel pesmi La partita di pallone (Nogometna utakmica) in Vengo anch’io. No tu no (Idem i ja… Ne, ti ne!), specifični točki tega albuma, ki sta izrazno bogati, a glasbeno precej preprosti.

Kljub temu je interpretka v vseh njih ohranila spevnost osnovnih vokalnih melodij, medtem ko so instrumentalne spremljave decentno odmerjene, z mehkimi klavirskimi vložki, ki tu in tam povedejo (Ti si obala ta), poudarjenimi basovskimi linijami (Balada), ritmi, ki so kdaj stalni (Nogometna utakmica) in drugič nekoliko nestanovitni (Ne pali svjetla u sumrak) ter posamičnimi pihalno-trobilnimi motivi, ki so mestoma na robu solistične in spremljevalne vloge (Sve što znaš o meni). Vesni Pisarović nikoli ni bilo ničesar očitati; od nekdaj je bila suverena: intonančno točna, artikulacijsko jasna in emocionalno živa. Vendar ji je znanje jazzovskih vokalnih tehnik dodalo globino in zrelost, zaradi katere v skladbah, ki jih izvaja prevladuje mir, obenem pa je njena mehka barva vokala, spogledujoča z vibratom, pridobila moč, kar ji je omogočilo nekaj izvirnih vokalnih rešitev. V tem pogledu prevladuje vztrajno zaključevanje posamičnih fraz, v izvirniku pogosto vokalno vzpenjajočih, v njenem primeru padajočih, kar je najbolj izrazito v Bijela lađa plovi morem. Prav ta celovitost v smislu izrazitosti interpretacije, a ne odstopanja, je postala njena osrednja karakteristika. Nakazano je sicer, da se vokal lahko uporabiti tudi orkestralno (Daleko, daleko), vendar po prostih vokalnih improvizacijah ni posegla. Tako Naša velika pjesmarica / The Great Yugoslav Songbook ne premore nobenih pretencioznosti, ki bi služila dokazovanju ali vzbujanju pozornosti (zaradi pozornosti same), na kar nakaže na naslovnica. Celo nasprotno, zdi se, da je pravzaprav preprosto le v službi dobre glasbe, tako tiste v popularnost zazrte kot one, kjer je osebnost pomembnejša od všečnosti. In morda je v tem primeru karakter skladb celo močnejši od izvirnikov, kajti glasbeniki so omenjenemu repertoarju pristopili in ga prav tako obdelali nadvse spoštljivo. Natanko tako pa je potrebno pristopiti tudi temu izdelku, ki nam ponuja nešteto užitkov. Seveda pod pogojem, da smo tekom dosedanjega življenja dovolj dozoreli in smo prerasli pop pesmi, s katerimi nas je večina odraščala ter s pomočjo katerih smo postavili dobre temelje nadaljnjim raziskovanjem. Le upamo lahko, da se tista Vesne Pisarović tu ne bodo končala.

Nina Novak

Jazzopis, september 2018

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr.; Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca, medtem ko na televiziji ETV vodi lastno oddajo Jazz z Nino.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice