O glasbi s poslanstvom.
6. september 2016
pella_jernej_valencic

Vokalni kvartet Pella (fotografija: Jernej Valenčič)

V spomin Ljubenu Dimkaroskemu

 

Akademski glasbenik, skladatelj, aranžer, trobentač in izvajalec ter raziskovalec neandertalske piščali, poimenovane tidldibab, se je rodil 12. novembra 1952 v Prilepu v Makedoniji, večji del življenja preživel v Sloveniji, in preminil 12. avgusta 2016, prav tako v Prilepu.

 

CPA d.o.o., 2008

Da je Pella, ki si je ime nadela po tretji antični Makedoniji, najpogosteje nastopala v cerkvah in drugih ustanovah s stoletja ohranjenim dušnim značajem, ni presenetljivo. Samostansko izčiščeno vokalno sozvočje štirih glasov, ki pripadajo Majdi Kušar – Pezdirec, Vesni Mladenovi, Metodi Postolski Košir in vsestranskemu glasbeniku Ljubenu DImkaroskemu, ne popelje le v notranji svet duhovno zrelih interpretov, ki novo spaja s starim, temveč tudi poslušalca samega povabi k iskanju tistega koraka več, ki obstoju daje smisel. Vokalni kvartet, delujoč od leta 2004 v okviru Kulturnega makedonskega društva Pella, povezuje pripadnost dvema deželama, Makedoniji in Sloveniji, ter v prepletu ljubezni do obeh veže milozvočne melodije odmevnih harmonij.

Te je moč zaslišati tudi na albumu Pella z vami, kamor so uvrstili trinajst tako arhaičnih kot sodobnih makedonskih ljudskih skladb ter skladbo Planino. Slednja zavzema osrednje mesto znotraj njihovega delovanja, saj je nepogrešljiva na vseh nastopih in projektih, a ji vsakič nadenejo drugo preobleko. Z univerzalnim sporočilom, ljudskim besedilom in glasbo Ljubena DImkarodskega, sicer aranžerja vseh skladb, najjasneje povede v srčiko ubrane glasbe. In ta skupaj z njihovo vizualno podobo – belimi oblekami – izpisuje nepopisane strani življenja, tesno vpeto v sobivanje z naravo. Občasno dodajo globino štirih tapanov, zvončkov ali tidldibaba, neandertalske piščali. Gre za najstarejše glasbilo na svetu, najdeno v arheološkem najdišču Divje babe, ki ga je Ljuben posvojil in z njim povsem zamenjal sicer svoj prvi instrument trobento.

Odveč je omeniti, da Pella s prepletom večplastnosti melodij gradi mostove med žalobnostjo, ki zazveni v prvem delu albuma Pella z vami, in radostjo, v katero se prevesi nadaljevanje. Z živahnostjo, svobodno ritmiko, humornimi vložki (denimo Slegov dolu vo vizbata, Dojde gluvčeto) in kontrastno dinamiko, skupno večini skladbam, se nežnost prijaznosti pretvori v močno odločnost. A bistveni sta vendar od nekdaj bili, sta in bosta le veselje do prepevanja ter vzbujanje občutka, da nekomu ali nekam zares spadamo, pripadamo. Če ne drugemu, življenju in ljubezni, ki jo je v sebi in tudi v svojem imenu srčno nosil Ljuben. A se navkljub temu da je svoje tostransko življenje pred kratkim zaključil, vendar ne gre predajati dvomom o tem, ali bo Pella sploh še kdaj (za)pela …

 

V spletnem arhivu RTV Slovenija si oglejte dokumentarni film o tidldibabu.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice