O glasbi s poslanstvom.
15. november 2016
zan_tetickovic_the_port_of_life

Žan Tetičkovič: The Port Of Life

Resno delo izjemne zasnove in preciznih nians, ki bi ga v nekoliko drugačnih okoliščinah zlahka označili za življenjsko delo avtorja.

 

ZKP RTV Slovenija, 2016

Združevanje več vej umetnosti, pri čemer izhodišče predstavlja glasba, ni prav običajno in zato že samo dejstvo, da gre pri projektu The Port Of Life za spoj glasbe, poezije in fotografij nakazuje na drugačnost in na zasnovo kompleksnih razsežnosti. Če vzamemo v obzir še enajstčlansko zasedbo samih odličnih glasbenikov, ki izvaja dela najobetavnejšega slovenskega komponista mlajše generacije, bobnarja Žana Tetičkoviča, prejemnika dveh nagrad ameriškega združenja ASCAP, se nam obeta poslastica. Dvojezična knjiga v vizualni podobi Marka Damiša, v kateri se nahajajo fotografije Andreja Lamuta in poezija Sergeja Harlamova (prevod Milena Žuran), dopolnjuje glasbo, ki ponazarja pet let trajajoči proces akulturacije s pomočjo suite v šestih stavkih. To dopolnjujejo uverture k vsakemu od njih in uvodni, povezovalni ter sklepni deli; vsi imajo med seboj več stičnih točk, a je v ospredju vendar osebna izkušnja avtorja, ki se je odločil svojo srečo preizkusiti v New Yorku, kar postavlja v kontekst tudi močan vpliv ameriške glasbene tradicije. Zgodbo je uglasbil s pomočjo jazzovskih veščin, ki pa jih – tako značilno zanj – združuje s prvinami klasične glasbe. V tem primeru se to najbolje odraža v vložkih godalnega kvarteta Janus Atelier Strings Quartet (Matija Krečič, Nejc Avbelj, Barbara Grahor, Zoran Bičanin) in orkestralni uporabi vokala Albe Nacinovich, medtem ko sicer sodelujejo še pianist Marko Črnčec, basist Myles Sloniker, kitarist Jani Moder, saksofonist Lenart Krečič in trobentač Tomaž Gajšt ter Žiga Murko, ki skrbi za elektronske vložke.

Pripoved se prične z dvomom posejanim Duskom/Somrakom, ko ladja prispe v newjorški zaliv in prišlek stopi na otok Ellis, kjer se danes nahaja muzej migracij. Že v tej uvodni kompoziciji zaznamo nekaj motivov, ki se vlečejo skozi celotno delo in predstavljajo osrednje gradnike – npr. kasneje Marko Črnčec v Transition To Euphoria vpelje še klavirskega. Okviri so tako trdno določeni, a se okoli njih svobodno gibajo in prepletajo ter izmenjujejo instrumentalisti pripovedovalci. Potovanje se zaključi s svetlim Dawnom/Svitom, kjer »pristan življenja zahteva, da od njega vsakič znova vzameš slovo kot popotnico za pričetek novega speva.« A ta pot ni preprosta, ves čas je prepredena z dvomi, vprašanji, iskanji, ki jih v tem primeru izpovedujejo enakovredni člani zasedbe. Da pa bi bila še pristnejša, je vključen tudi govor o migracijah donedavnega ameriškega predsednika Baracka Obame, s čimer glasba dobi še globlje sporočilo, medtem ko dramatičnost stopnjuje tudi godalni kvartet s solističnimi povezovalnimi deli. Bogat orkestralni zvok s pridom uporablja veččlansko postavo, a prav tako vnaša dolge solistične odseke in prepleta dva ali tri izbrane instrumentaliste, s čimer zaigra neposredno na čustva. Notranja doživetja posameznika so na tej poti kdaj soodvisna od drugih in drugič povsem samostojna. Šest stavkov – Farawell/Slovo, Euphoria/Evforija, Collapse/Kolaps, Alienation/Osamitev, Adjustment/Prilagoditev, A New Beginning/Nov začetek – skozi solistične vložke vseh sodelujočih izpoveduje kompleksnost iskanja sebe v novem, tudi starem svetu in našo vlogo v njem. Denimo, Jani Moder v Farawell izrazi pričakovanje, posejano z dvomom, ali bo nova izkušnja res prinesla kaj dobrega ter strah pred neznanim, medtem ko Alba Nacinovich zaključi s svetlim obetom prihodnosti.

The Port Of Life premore izjemno širino in kaže na obvladovanje kompozicijsko-glasbenih veščin avtorja, a tudi na njegovo razumevanje življenja samega. Glasba, vpeta nanj, zahteva vso pozornost poslušalca in se prepleta z drugimi mediji, znotraj le-teh pa se – tako kot v življenju – zgodi izredno veliko. Vendar pri tem glasbeni potek ostaja poljuden in speven, življenjski. Sofisticiran, čeprav nadvse poveden, zaradi česar celoten projekt lahko dojemamo tudi kot zvočni film. Morda gre razlog za bližino, ki jo prebuja v nas, iskati tudi v dejstvu, da smo dandanes ne glede na trenutno še vedno aktualno begunsko krizo vsi migranti, če ne drugače vsaj mikromigranti, ki potujejo iz enega kraja v drugega zaradi delovnih, družinskih ali kakršnihkoli razlogov že. V tem pogledu je The Port Of Life Žana Tetičkoviča zgodba vseh nas, le da pristanišče svojega življenja iščemo na različne načine in na različnih krajih, a običajno vedno z vsaj kancem negotovosti v srcu.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice