O glasbi s poslanstvom.
27. september 2016
zrinka_posavec_pantomima

Zrinka Posavec: Pantomima

Romantiki bodo v Pantomimi ugledali lepoto v vsej svoji preprostosti, medtem ko bodo nostalgiki našli naraven stik med zdajšnjostjo in poprejšnjostjo.

 

Mast Produkcija, 2016

Da sevdah zadnja leta bliskovito pridobiva na prepoznavnosti in popularnosti sta v veliki meri zaslužna Damir Imamović in Amira Medunjanin, pri nas zasedba tAman. Vsak od njih korenine išče v istem glasbenem materialu, a ga poustvarja na raznolike načine in se pri tem spogleduje z različnimi žanri. Izjema ni niti Zrinka Posavec, doslej širši javnosti manj znana glasbenica, profesorica glasbe in voditeljica več ansamblov (njena sestra Maja je do nedavnega pela v skupini Detour). Temelje ljudske glasbe je nadgradila s klasičnim izobraževanjem in jih spojila z jazzovskimi elementi ter sevdah (sevdalinke) in panoniko (starogradske pesmi) zasnovala kot projekt Pantomima: sevdah & panonika. Vokal, nedvomno postavljen v središče celotnega dogajanja, je pospremljen z marsikdaj neobičajno postavo glasbenikov, od katerih gre ob kontrabasistu Tihomirju Hojsaku in pianistu Zvjezdanu Ružiću še posebno izpostaviti Filipa Novosela (brač) ter Vojkana Jocića (didžeridu, sopranski saksofon).

Navkljub celovitosti se glasba, vpeta na Pantomimo, razveja v dve smeri. Sevdah namreč v primerjavi s starogradskimi pesmimi zna zveneti malce trše, vendar to nikakor ni pravilo. Sejdefu majka buđaše ali Stade se cvijeće rosom kititi, denimo, zvočno prej nadaljujeta in nadgrajujeta okvire, postavljene izvajanju starogradskih pesmi, kakor tistim za sevdalinke, kakršni sta Moj dilbere ali U stambolu na Bosforu. Slednja je pospremljena le z gostoma, bobnarjem Borno Šercarjem in Vojkanom Jocićem, medtem ko nas obe postavita v povsem drug prostor in čas, saj si nekoliko nasprotujeta z lahkotnimi in spevnimi Na te mislim, Fijaker stari ter Kraj tanana šadrvana. Vse v spomin prikličejo razne festivale (Splitski, Zagrebški …) in sorodne prireditve (Runjićeve večeri) ter poletne glasbene dogodke, ki se bolj ali manj odvijajo pod golim nebom in pod zvezdami, sijoč na stara mestna obzidja (Dubrovnik, Kaštel, Omiš …). Posebna globina se skriva v poudarjenem basu (Lijepi li su mostarski dućani), medtem ko sta za mehkost in vseprisotno melanholijo v O jesenske duge noći, Stade se cvijeće rosom kititi, Sejdafu majka buđaše in Fijaker stari zaslužna klavir ter brač. Prav ta dva sta vpeta tudi v dve nadvse intimistični skladbi, izvedeni le ob spremljavi brača (Fijaker stari) oz. klavirja (Stade se cvijeće rosom kititi), ki še poudarita dvojnost. Ob že omenjenih, se ta kaže še v barvi in tehničnih zmogljivostih vokala, bolj ali manj znanih skladbah, a tudi v spretnem krmarjenju med lahkotnimi melodijami in visoko umetnostjo.

Zrinka Posavec je s Pantomimo poskrbela za intimen dnevnik ženske, ki življenje doživlja skozi glasbo in umetnost. In čeprav so skladbe ustvarjene v preteklosti, so zgodbe nadgrajene s stihi same izvajalke, kar jih postavlja v sodoben čas. Vključila jih je v spremljevalno knjižico in s pomočjo modernejših ritmov opozorila na trenutek, v katerem se nahajamo zdaj, medtem ko jasna artikulacija besedil in čutna interpretacija budita ter prebujata, da se poslušalec s pomočjo njenega vokala, pospremljenega s povečini strunskimi glasbili, lahko obrne navzven. V svet.

Nina Novak

nova_frekvenca_10-2017

Želite prejeti Jazzopis? Pišite nam in poslali vam ga bomo. POŠTA

 

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice