O glasbi s poslanstvom.
8. marec 2016
zvjezdan_ruzic_the_knightingale_cabaret

Zvjezdan Ružić: The Knightingale Cabaret

Preplet človeških značajev in občutij s pomočjo glasbe ustvarja vseživljenjski mozaik različnih generacij, časa in prostora.

 

Aquarius Records, 2015

Prvenec pianista, aranžerja in komponista Zvjezdana Ružića bi v grobem lahko opisali z istimi besedami, kot opisujemo glasbo sestava Jazziana Croatica Borne Šercarja: gre za jazzovsko glasbo, ki nosi v sebi obilo ljudskih elementov, rezultat katerih je glasba, avtentična raznolikemu podnebju Hrvaške. To ne preseneča, glede na to, da je Zvjezdan član Jazziane, a tudi mnogih drugih zasedb. Vendar sta si projekta prav tako nadvse raznolika, o čemer priča že skrivnostna vizualna podoba s sto let starim klavirjem. Že sama zasedba daje slutiti, da ju enačiti ne gre. Poleg pianista Zvjezdana Ružića so tu še bobnar Adriano Bernobić, kontrabasist Luka Veselinović, saksofonist Vojkan Jocić in vokalna gostja Alba Nacinovich ter dva slovenskemu občinstvu dobro znana glasbenika: trobentač Tomaž Gajšt in saksofonist Lenart Krečič. Prav slednja že v prvo skladbo Moreška vneseta nekoliko drugačno energijo od tiste, ki jo najdemo na Jazziani, medtem ko gre v splošnem za skupek skladb, ki so bile napisane za gledališke predstave. Prav zato se v njih odraža slikovitost človeških značajev.

Skladba The Knightingale Cabaret postreže s klavirskim uvodom, ki povede v osrednjo, etno obarvano temo. Ta se nato prelije v pihalno-trobilen meddel, da bi prejšnja tema znova vstopila in skozi celotno skladbo povezovala solistične odseke. Na ta način se vrača in umika ter vsakemu sodelujočemu dopusti izraziti svoj vidik zgodbe. Prav tu se v tradicionalen hrvaški melos vrinejo izraziti vplivi ameriške jazzovske ustvarjalnosti, da bi iz njih izšle kar najbolj žive atmosfere življenjskega odra z raznolikimi temperamenti ljudi ter situacij. Sklene se z meddelom, v katerem se čuti vpliv teatrske in klasične glasbe, ki znova povede v osrednjo temo, s katero se skladba tudi zaključi. Struktura preostalih kompozicij je sorodna tej, četudi The Knightingale Cabaret mimo bazičnih okvirov, znotraj katerih so grajene posamezne skladbe, premore izredno raznolikost in tako vsaka od njih zajame povsem druga razpoloženjska stanja, med katerimi ima marsikdaj pihalno-trobilna sekcija vlogo odločnosti, moči. Posebno velja izpostaviti Alkar Salko s pianistično osnovo, značilnejšo klavirskim triom, ki se v nadaljevanju kaže kot spremljava spevnemu tradicionalnemu motivu, v katerega se znova vpletejo ameriški vplivi. End Of Act temelji na solo saksofonu in brezbesednemu vokalu Albe Nacinovich, ki z medsebojnim dialogom v primerjavi s prejšnjimi kompozicijami dosežeta povsem drugo vzdušje.

Zvjezdan Ružić, prejemnik nagrad Status in Porin (tudi letos ima kar tri nominacije zanj) ter nagrade Občine Matulji, ki jo je prejel skupaj z bratom Vedranom Ružićem, čigar album Night Speaking smo razglasili za enega od Jazzetna albumov leta 2015, je ustvaril precej energičen in poln album. Vendar zna natanko pred trenutkom, ko bi vsega postalo preveč, razbiti vzdušje in v glasbo vplesti umirjenost in intimnost, s pomočjo katerih odstre vpogled v nežnejša občutja. Vmes postreže še s kakšnim presenečenjem in tako zajame med seboj vrsto različnih obrazov, spojenih v celoto, za katero se zdi, da se nenehoma giba in prehaja iz enega v drugega. Kar življenje tudi je. Večno preobražanje. A zanj potrebujemo čas, ki ga od nas zahteva tudi The Knightingale Cabaret. Prav tako kot vsa dobra literatura, gledališče in druge vrste umetnosti.

Nina Novak

Jazzopis, številka 1, 2017

jazzopis_naslovka

Jazzetna

Jazzetna izpostavlja glasbo s poslanstvom in o njej piše s poslanstvom. V središče postavlja jazz in etno, vendar beseda o glasbi nikakor ni omejena izključno nanju, temveč na vso kakovostno (slovensko) glasbo, ki sicer marsikdaj težko najde pot do javnosti. Prav zato objava na Jazzetni pomeni več, kakor sama ocena plošče.

Poleg tega Jazzetna nudi raznovrstno strokovno podporo, vključujoč pripravo vseh vrst promocijskih besedil in celovito svetovanje posameznim izvajalcem (Nina Strnad, Jaka Kopač, Taša, Aleksander Novak idr.) ter festivalom (priprava programskih knjižic idr., Festival slovenskega jazza, Jazz Ravne, Cankarjev dom). Zadolžena je za vsebinsko zasnovo Jazzopisa in v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana prireja mesečne pogovore z jazzovskimi glasbeniki pod naslovom Nova frekvenca.

Z željo po sodelovanju se obrnite na elektronsko pošto.

Naročite se na e-Novice